Potem ko je policijski sindikat zaradi dvoma o ustavnosti odloka, vezanega za pogoj PCT, vložil zahtevo za oceno ustavnosti, je tudi ustavni sodnik Marko Šorli podal svoje odklonilno ločeno mnenje, v katerem je pojasnil, da je v tej situaciji povsem nerelevantno, za koga je odlok sprejet prej glede na škodo, ki je na koncu enaka za vse. V mnenju pa prav tako izrazi pomembnost človeškega življenja in zdravja s pojasnilom, da je po dosedanjih izkušnjah nepovratna posledica necepljenja hujša kot posledica cepljenja.
Vlada ob sprejetju odloka po mnenju predlagatelja ni utemeljila, zakaj bi se virus bistveno hitreje širil med zaposlenimi v državnih organih kot pri ostali populaciji ali skupinah posameznikov, ko so glede na svojo zaposlitev bistveno bolj izpostavljeni rizičnim stikom. Ustavni sodnik Marko Šorli se ob tem sprašuje, kakšen bi bil namen te utemeljitve, saj so morebitne posledice škodljive za vse in ali bi zadevo res rešili, če bi izpodbijano določbo najprej sprejeli za zdravstvene delavce in delavce v vzgoji in izobraževanju. Tukaj se tehta med pomembnostjo izgube življenja in zdravja na eni strani in morebitno izgube zaposlitve na drugi.
Po mnenju sodnika Šorlija izkušnje dokazujejo, da je cepljenje (poleg prebolevnosti) najučinkovitejši način varstva pred širjenjem epidemije in z uvedbo pogoja cepljenja se v največji možni meri varuje življenja in zdravje zaposlenih v organih državne uprave in posameznikov, ki prihajajo z njimi v stik. Samo testiranje se je izkazalo kot neuspešno, saj dopušča več obolelih in več smrti, za uspešnost v boju z epidemijo je torej potrebna večja stopnja precepljenosti, meni Šorli.
Katere posledice so hujše?
Trditev predlagatelja, da je vsako cepljenje po naravi stvari za posameznika trajen in nepovraten ukrep, do katerega lahko pride proti volji posameznika, Šorli komentira s trditvijo, da je lahko tudi izguba zdravja in v najhujšem primeru življenja nepovratna, zato se pojavi vprašanje, ali so posledice cepljenja zares hujše od posledic epidemije med necepljeno populacijo, ne komentira pa trditve predlagatelja, da se nekateri namerno izpostavljajo virusu, da bi izpolnili pogoj prebolevnosti zaradi zadržanja zaposlitve.
Slovenija še vedno obarvana rdeče
Ustavni sodnik Marko Šorli meni, da je glede na stagnirajoče epidemiološko stanje Slovenije, ki ga potrjujeta projekcija Instituta Jožef Štefan in Evropski center za preprečevanje nalezljivih bolezni, za uspešen boj z epidemijo potrebna večja precepljenost. Tako se zmanjša število covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo, posledično pa je zdravstvo bolj dostopno za vse. V tem primeru se tehtnica nagne na stran varovanja zdravja in življenja ljudi in v tem primeru za odločitev o začasnem zadržanju odloka domneva, da je izpodbijana določba protiustavna, ni dovolj.
Tanja Brkić