V Avstriji polovico kaznivih dejanj zagrešijo tujci

Datum:

Letošnja statistika kriminalitete v Avstriji spet vzbuja veliko zaskrbljenost. V letu 2023 je bilo vloženih več kot pol milijona prijav na policiji, kar pomeni povprečno tisoč na dan, okoli 45 odstotkov prijetih storilcev prihaja iz tujine. Avstrijski policisti pa so bili lansko leto pri izsleditvi in prijetju tihotapcev uspešnejši.

Čeprav velja Avstrija za eno najvarnejših držav na svetu, se v zadnjih letih trend obrača. To dokazujejo tudi številke aktualne statistike kriminalitete: v prejšnjem letu je bilo vloženih več kot 520.010 prijav, kar je 8,2 odstotka več. To pomeni 1447 prekrškov v enem samem dnevu. Čeprav je bila več kot polovica primerov razrešena, varnost zaradi večanja kriminalnih dejanj ni v celoti zagotovljena, poroča Kronen Zeitung.

Skoraj polovica osumljencev je tujcev, kar je zaskrbljujoče. Leta 2023 jih je policija identificirala kar 330 tisoč. Po statistiki notranjega ministrstva jih je bilo več kot 45 odstotkov neavstrijskih državljanov.

Največ tujih storilcev prihaja iz Romunije, Nemčije, Srbije, Sirije, Afganistana in BiH.

Je pa v poročilu statistike tudi omenjeno, da povečane ilegalne migracije v zadnjem obdobju pomenijo varnostno tveganje. Kot poroča avstrijska policija, so različni ukrepi proti tihotapljenju pripomogli k njegovemu zmanjšanju. Kot posebej učinkovita je bila omenjena t. i. operacija Fox, akcija, v kateri je več sto avstrijskih policistov pomagalo varovati meje v balkanskih državah in na Madžarskem.

Foto: epa

Leta 2023 je bilo 4704 prijav zaradi tihotapljenja, kar je skoraj polovica manj kot leta 2022, ko jih je bilo 9186. V preteklem letu je bilo prijetih 725 kriminalcev. Nevarnost po izjavah policije kljub temu ostaja velika.

T. R.

Sorodno

Zadnji prispevki

Koalicijska pogodba veže socialno pomoč na javna dela in ukinja številne zlorabe

Koalicijska pogodba predvideva obsežne spremembe tudi na področju socialne...

Dr. Peter Jambrek: Volitve prelomnega značaja – po njih nič ne bo več tako kot je bilo

Dr. Peter Jambrek je v obsežnem odgovoru na vprašanja...

[Intervju] Dr. Rok Spruk: “Slovenija potrebuje razvojni šok, ne prerazporejanja stagnacije”

Z dr. Rokom Sprukom, izrednim profesorjem ekonomije na Ekonomski...

Življenje v ciklih arhitektov kaosa

Sodobnost čas dojema linearno: zadaj je preteklost, spredaj prihodnost,...