Zmagovalec drugega kroga predsedniških volitev v Avstriji bo znan šele v ponedeljek, ko bodo prešteli glasove po pošti. Začasni končni rezultati sicer kažejo, da ima svobodnjak Norbert Hofer z 51,9 odstotka glasov rahlo prednost pred nekdanjim šefom Zelenih Alexandrom Van der Bellnom, ki jih ima 48,1 odstotka.
V Avstriji sta se prvič po drugi svetovni vojni v drugem krogu predsedniških volitev pomerila kandidata, ki ne izhajata iz dveh velikih sredinskih strank. Avstrijci so lahko izbirali med 45-letnim Nobertom Hoferjem in 72-letnim Alexandrom Van der Bellenom.
Izid bo izredno tesen
Zadnji izidi vzporednih volitev, ki jih navaja avstrijska radiotelevizija ORF in ki upoštevajo ocene glasov po pošti, pa kažejo, da imata 45-letni Hofer in 72-letni Van der Bellen vsak po 50 odstotkov glasov.
Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, ni še nikoli doslej bilo zahtevanih toliko glasovnic po pošti kot doslej, to je natanko 885.437, kar predstavlja skoraj 14 odstotkov od 6.382.507 volilnih upravičencev. In velik del teh glasovnic bodo prešteli šele v ponedeljek.
Faymannova usoda je resno svarilo za Mira Cerarja in Boruta Pahorja
Vzporedne volitve zmago napovedovale Hoferju
Vzporedne volitve inštituta ARGE, ki so vključevale tudi glasove po pošti in ki so jih objavili takoj po zaprtju volišč, so kazale, da je 45-letni Hofer pobral 50,4 odstotka glasov. Podoben je bil prvi izid vzporednih volitev, ki jih je za avstrijsko radiotelevizijo ORF izvedel inštitut SORA, in sicer 50,2 odstotka glasov.
Glede na zadnje projekcije inštituta SORA pa je Hofer prehitel 72-letnega Van der Bellen, in sicer ima slednji 50,1 odstotka glasov, Hofer pa 49,9 odstotka, na spletni strani poroča ORF.
Hofer v prvem krogu volitev v prednosti
Hofer je imel v prvem krogu veliko prednost, saj je zbral več kot 35 odstotkov glasov, Van der Bellen pa dobrih 21 odstotokov. Obe veliki sredinski stranki sta izpadli že v prvem krogu volitev, analitiki pa takšen rezultat pripisujejo zaskrbljenosti državljanov o migrantski krizi. Lani je namreč v Avstriji za azil zaprosilo skoraj 100 tisoč ljudi.
Med Avstrijci so v predvolilni kampanji potekale številne debate okoli predsedniških volitev, mnenja pa se razlikujejo predvsem pri reševanju migrantske krize in stališčih o Evropski uniji. V vsakem primeru so bile današnje volitve v Avstriji zgodovinske, saj bo predsednik postal desno populistični politik ali pa predstavnik Zelenih.
N. K., STA