Tanja Fajon se ne bo ponovno potegovala za mesto predsednice Socialnih demokratov. Kot je zapisala v pismu članom, odstopa s “težkim srcem”. Boj za rdeči prestol je tako odprt. Poleg ajdovskega župana Tadeja Beočanina in vodje poslanske skupine Janija Prednika se v bitko podaja tudi evropski poslanec Milan Brglez. Ta je svoje namere razkril zadnji hip.
“Ko se pripravljam na odstop s položaja predsednice Socialnih demokratov, to počnem s težkim srcem. A zavedam se odgovornosti, ki je s težo bremena afere “sodna palača” stranko močno prizadela,” je zapisala Fajonova.
Gambit Tanje Fajon?
Odprto ostaja vprašanje njene nadaljnje politične poti. Fajonova je še vedno zunanja ministrica. Glede na zapisano v pismu članstvu je mogoče sklepati, da se njena politična pot še ni povsem zaključila. Piše, da bo “še naprej aktivno prispevala k delu naše stranke in po najboljših močeh podpirala naslednjo generacijo voditeljev, ki bo krepila socialno demokracijo.”
Še vedno ni jasno, kdo vse se bo na naslednjih volitvah potegoval za mesto evropskega poslanca. Predsednica v odhodu bi se lahko na tak način umaknila iz državne politike, stran od zanimanja medijev. Morda pa se bo podala v nevladno sfero. Fajonova je znana zaveznica Soroševe Open society fundacije.
Predsedničin odstop je priložnost za ostale
Ob njenem odstopu so številni zaslutili svojo priložnost. Soglasje h kandidaturi so doslej potrdila tudi župan Ajdovščine Beočanin in vodja poslanske skupine Prednik. Slednji je bil že dvakrat v igri za predsedniško mesto. Oktobra 2022 se je odločil, da soglasja h kandidaturi ne poda, leta 2020 je na kongresu prejel skoraj tretjinsko podporo delegatov. Takrat ga je premagala Tanja Fajon.
Brglez je svoje načrte razkril včeraj pozno zvečer. “Dragi prijatelji in prijateljice, po pogovoru s številnimi člani stranke in lokalnimi odbori SD sem se odločil, da podam soglasje h kandidaturi za predsednika SD. Več informacij in pojasnil o tej odločitvi bom posredoval v naslednjih dneh,” je evropski poslanec zapisal na Facebooku.
V preteklih dneh se je kot potencialnega kandidata omenjalo tudi glavnega tajnika SD Matevža Frangeža, ki je nadomestil Klemna Žiberta. Slednjega je odnesla afera “podrtija” tako kot nekdanjo pravosodno afero Dominiko Švarc Pipan. Afera podrtija, v kateri je ministrstvo za pravosodje v sodelovanju finančnega ministrstva Boštjančiča in ob polnem zavedanju celotne vlade (Golob) za več milijonov preplačalo stavbo na Litijski cesti v Ljubljani, je tudi vzrok za zadnje spremembe vodstvenih struktur SD. Preiskovalci sicer ne preiskujejo odgovornih, torej ministrice, finančnega ministra, predsednika vlade in nekdanjega glavnega tajnika SD, ki se je, po lastnem priznanju, vpletal v postopke nakupa.
Kakor koli že, Frangež na koncu ni podal soglasja. Tako je pojasnil, zakaj: “Vedno sem vedel, da bom nekoč vodil socialno demokracijo. (…) Če kdaj, bi zdaj moral biti čas, da stopim naprej. Ker imam vizijo in ker morda vem, kako stranko preobraziti v odprto, demokratično, vključujočo in k rezultatom osredotočeno platformo.” A na koncu soglasja ni podal, ker naj bi ceno za njegovo politični vzpon plačali predvsem njegovi najbližji.
V izjavi za medije je povedal, da je sedaj njegova naloga organizirati kongres SD, kjer mora “poskrbeti za integriteto vseh postopkov in poskrbeti, da bo kongres Socialnih demokratov dobro organiziran dogodek, ki bo omogočil tudi dobre demokratične odločitve našega članstva”.
Javnosti še vedno ni znano, ali je soglasje podala pravosodna ministrica Andreja Katič, ki razmišlja, da bi se aktivneje vključila v delo stranke.
Mladinci v boj za podpredsedniško mesto
Socialni demokrati imajo skladno s statutom dva podpredsednika in dve podpredsednici. Za mesta znotraj moške kvote se potegujejo evropski poslanec Matjaž Nemec, poslanec državnega zbora Damijan Zrim kot tudi predsednik mladega foruma Luka Goršek. Za podpredsednico se poteguje tudi Meira Hot.
Sicer je za vse vodstvene pozicije vladalo veliko zanimanje. Za mesto predsednika stranke je bilo evidentiranih 22 kandidatov, za mesto glavnega tajnika 42, za podpredsedniška mesta 56 kandidatov, za 16 mest predsedstva stranke pa kar 188 kandidatov.
Ž. K.