Italijanski tožilci so obtožili, da so bogati »snajper turisti«, predvsem iz zahodnih držav, med vojno v Bosni med letoma 1992 in 1996 plačevali do 90.000 dolarjev, da bi streljali na civiliste, vključno z otroki.
Tožilci v Milanu trdijo, da so ti “snajper turisti” plačevali bosanskim srbskim vojakom za udeležbo v tako imenovanih “ljudskih safarijih” po Sarajevu med štiriletnim obleganjem mesta.
Smrt pod stalnim obstreljevanjem
Med letoma 1992 in 1996 je v Sarajevu zaradi stalnega obstreljevanja in snajperskih napadov umrlo več kot 10.000 ljudi. To je bilo najdaljše obleganje v sodobni zgodovini, po tem ko je Bosna in Hercegovina razglasila neodvisnost od Jugoslavije.
Snajperji so bili eden najbolj strah vzbujajočih elementov življenja pod obleganjem, saj so ljudi na ulicah streljali naključno, vključno z otroki, kot da bi šlo za video igro ali safari.
Plačane smrti
Skupine Italijanov in drugih narodnosti, imenovane “snajper turisti”, naj bi sodelovale pri teh grozodejstvih po plačilu velikih vsot vojakom vojske Radovana Karadžića, nekdanjega bosanskosrbskega voditelja, ki je bil leta 2016 spoznan za krivega genocida in drugih zločinov proti človečnosti. Turisti so bili prepeljani na hribe okoli Sarajeva, od koder so lahko streljali na prebivalstvo zgolj za zabavo.
Zaradi geografske lege mesta, ki leži v kotlini obdani z griči, gorami in gozdovi, so bili snajperski napadi relativno enostavni.
Začetek preiskave
Preiskava proti nekaterim italijanskim državljanom se je začela po tem, ko je Ezio Gavazzeni, pisatelj iz Milana, vložil pravno pritožbo in predložil dokaze, ki naj bi podprli obtožbe. Tožilci so prav tako prejeli poročilo od nekdanje županje Sarajeva Benjamine Karić.
Gavazzeni je povedal, da se je prvič o domnevnih “snajper turistih” seznanil prek italijanskih medijev v devetdesetih letih, kasneje pa se je odločil za podrobnejšo preiskavo po izidu dokumentarca Sarajevo Safari iz leta 2022, ki ga je posnel slovenski režiser Miran Zupanič, v katerem je trdil, da zahodnjaki potujejo v Sarajevo zaradi uboja civilistov.
“Sarajevo Safari je bil izhodišče,” je dejal Gavazzeni. “Začel sem dopisovanje z režiserjem in od tam razširil svojo preiskavo, dokler nisem zbral dovolj gradiva, da sem ga lahko predložil milanskim tožilcem.”
Mednarodni udeleženci
Poleg “številnih, številnih Italijanov”, ki naj bi sodelovali, je Gavazzeni trdil, da so bili udeleženci tudi “Nemci, Francozi, Angleži … ljudje iz vseh zahodnih držav, ki so plačali velike vsote, da so jih odpeljali tja streljat na civiliste.”
“Ni bilo političnih ali verskih motivov. To so bili bogati ljudje, ki so šli tja za zabavo in osebno zadovoljstvo. Govorimo o ljudeh, ki imajo radi orožje, ki morda hodijo na strelišče ali na safari v Afriko,” je dodal.
“Obstajal je promet vojnih turistov, ki so šli tja streljat ljudi,” je še dejal. “Jaz temu pravim brezbrižnost do zla.”
Snajperske smrti
Snajperji so bili smrtonosna sila med obleganjem Sarajeva, saj so naključno streljali na ljudi po mestnih ulicah, na mostovih, avtobusih in glavnih poteh. Boulevard Meša Selimović, ena glavnih poti do sarajevskega letališča, je bil zaradi pogostih smrtnih žrtev zaradi daljnosežnih snajperskih napadov poimenovan »Snajperjeva ulica«.