V času najnižje izredne uskladitve pokojnin Levica financira NVO-je

Datum:

“Vlada RS se ne drži rokov za odgovore na poslanska vprašanja. Rok za odgovor na naše najstarejše vprašanje je bil maj 2023, odgovora pa do danes še ni,” je na današnji redni seji v DZ-ju opozorila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. 

V državnem zboru je danes potekala 14. redna seja DZ-ja, na kateri je bil iz zdravstvenih razlogov odsoten premier Robert Golob. Tokrat so poslanci zastavljali vprašanja ministrom, Golob pa bo nanje odgovarjal naknadno, v četrtek 23. novembra ob 9 uri. Sejo je zaznamovalo zlasti podeljevanje proračunskih sredstev za prihajajoči dve leti, ki ga močno zaznamuje sanacija po avgustovski ujmi. Na dnevnem redu je tudi predlog o statusnem preoblikovanju Vzajemne, poročilo parlamentarne preiskovalne komisije o financiranju političnih strank in predlog deklaracije o trenutnih razmerah v Palestini in Izraelu ter imenovanju članov državnotožilskega sveta, ki jim decembra poteče mandat.

Na odgovor vlade čaka 21 poslanskih vprašanj!
Kot prva je poslansko vprašanje zastavila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec: “Glede na to, da je kar nekaj poslanskih vprašanj opozicije zavrnjenih tudi s strani predsednice DZ-ja, je pa tudi zelo veliko poslanskih vprašanj in pobud opozicije, ki so bila vnaprej poslana vladi …” Spomnila je, da se vlada ne drži 249. člena poslovnika, v katerem piše, da je rok za odgovor 30 dni. Trenutno opozicija čaka na odgovore na 21 pisnih poslanskih vprašanj. Izpostavila je najstarejše poslansko vprašanje Alenke Helbl. Vprašanje se je nanašalo na demografsko problematiko, rok za oddajo pa je bil 15. maj 2023.

Predstavniki vlade se ne držijo 30-dnevnega roka za odgovor
Naslednje neodgovorjeno poslansko vprašanje, je postavil Zvone Černač v zvezi z zaposlitvami in reorganizacijo vlade RS ter stroški državne uprave. Roke je bil 14. 7. 2023. Godčeva je spomnila, da je že večkrat, v proceduralnem strokovnem predlogu predlagala predsednici DZ-ja Urški Klakočar Zupančič, da vlado opozori, nedavno pa je to tudi pisno storila – da se predstavniki vlade držijo 30 dnevnega roka. Spomnila je, da se v poslanskih vprašanjih odpira vprašanja, ki so pomembna za državljane. Prav tako predstavniki vlade niso odgovorili na štiri poslanske pobude. Najstarejša je bila podana 26. aprila 2023.  Hkrati obstajajo zahteve za dopolnitve pisnih odgovorov (odgovor bi moral biti 2. oktober).

Hoivik: v času najnižje izredne uskladitve pokojnin Levica financira NVO-je!
Godčeva je Klakočar Zupančičevo vnovič pozvala, da vlado glede navedenega opozori. Klakočar Zupančičeva se je tokrat postavila na stran Godčeve in pozvala vlado, da spoštuje navedene roke. Prepričana je, da se moramo vsi držati določenih pravil. Dopolnitev poslanskega vprašanja pa je poslanec SDS Andrej Hoivik zastavil ministrici Asti Vrečko. Hoivik: “Zdi se mi neprimerno, da se namenja davkoplačevalski denar, za te organizacije in to v času hude naravne krize, v času, ko se socialni transferji ne usklajujejo z inflacijo, v času, ko namenjate glede na inflacijo najmanjšo izredno uskladitev pokojnin. Pa lahko Levica piarovsko zapiše na svojih profilih karkoli.”

Prvič je bilo vprašanje glede dotične problematike zastavljeno v času Frankfurtskega knjižnega sejma, ki se ga je ministrica udeležila, zato ni mogla odgovoriti. Po njenem so finančna sredstva potrebna, da bi kulturni sektor deloval profesionalno, obenem pa naj bi s svojimi dejavnostmi doprinesel k večji blaginji v državi. Govora je o financiranju podpornih projektov NVO-jev za leti 2024/2025. Hoivik je v dopolnitvi vprašanja izrecno izpostavil, zakaj se za omenjene NVO-je ustvarja podporno okolje. Po njegovem ni res, kar je dejala Vrečkova, da gre za “ljubiteljsko kulturo”, ampak gre za NVO-je, ki izobražujejo in delajo načrte za “ljubiteljski kulutro”.

Ne gre za nevladne, ampak provladne organizacije
Spomnil je, da za ljubiteljsko kulturo znižujejo sredstva s 5,5 na pet milijona evrov, vladi pa so predlagali amandma, ki je bil zavrnjen. Namesto tega pa Levica in vlada 600 tisočakov namenjata “podpornemu okolju”, pri čemer so se sredstva početverila. Spomnil je, da so bila ta sredstva v času Janševe vlade pridobljena iz evropskih skladov, ko so bila potrebna transparentna poročila. “Zakaj teh 600 tisočakov en mesec po poplavah, kot je bil objavljen razpis?” Spomnil je še, da ne gre za nevladne, ampak za provladne organizacije, ki vlado načeloma podpirajo, so pa zadnje čase tudi same že malce kritične. “Očitno je, da 600 tisočakov zanje ni dovolj. Zakaj je te razpise, ki jih je doslej razpisala EK razpisati za integrale? In zakaj je v času težkih milijard ter prisilnih solidarnostnih dodatkov, potrebno biti tako solidaren do mrež slovenskih nevladnikov?”  

“Bratuškova, kje so te infrastrukturne investicije?!”
Godčeva pa je v nadaljevanju zastavila tudi poslansko vprašanje ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek. Godčeva: “Ministrica, v občini Šentjur, je velik del državne cestne infrastrukture, ki čaka na rekonstrukcijo, ali pa je potrebna novogradnja. Glede na to, da ste enkrat že bili infrastrukturna ministrica, menim da poznate težave v občini Šentjur.” Poslanka SDS je posebej izpostavila povezovalne ceste in ceste ki peljejo skozi mesto kot takšno. Spomnila je, da gre za mesto, ki je preobremenjeno s tovornim prometom, saj tam poteka tudi tovorni promet proti Krapini, kljub omejitvam za določen tovorni promet. Navedla je še druge težave s prometom na območju med Dramljami in Slovenskimi Konjicami ter v drugih krajih na območju itd. Godčeva je prepričana, da so se v prejšnjem vladnem mandatu zadeve pričele pospešeno ovijati. 

Denimo v Šentjurju je bilo narejeno prvo krožišče, kjer je država prispevala preko 70 odstotkov sredstev. Za leto 2023 je bilo načrtovanje končanje del pri naslednjem lokalnem krožišču. Navkljub drugačnim vladnim zagotovilom, pa na cesti ni niti enega bagra itd. Navedla je še druge podobne primere po Sloveniji. Godčeva: “Moje vprašanje je, kje so te investicije?” Bratuškovi pa je poslansko vprašanje zastavil tudi poslanec SDS Dejan Kaloh. Spomnil je, da imamo v Sloveniji še vedno relativno veliko število žrtev na cestah. Lansko leto je bilo 85 takšnih primerov. Gre za katastrofalno statistiko za državo, ki je v določenih pogledih sodobna, vendar morda ne na infrastrukturnem področju. Posebej je izpostavil občino Selnica ob Dravi. Gre za izredno prometno cesto, kjer pa ni ne pločnikov, ne kolesarskih stez, kar je za pešce, kolesarje in šolarje izjemno nevarno.

Domen Mezeg

Sorodno

Zadnji prispevki

Tu je odgovor, zakaj Janković zmaguje na volitvah!

Levica spodbuja multikulturalizem, ker se ji to izplača. Odličen...

[Video] Breznik: Evropska unija mora začeti delovati bolj strateško

Poslanec SDS in kandidat za evropskega poslanca Franc Breznik...

[ODZIVI] Protikapitalistični protest je nova moda brezdelnežev, ki oponašajo delavce!

"Nikoli ne pozabimo. Protesti v času kovida niso bili...

Je partner Maše Kociper in vpliven odvetnik vpleten v škandal?

Spomnite se naslednjič, ko vam bodo aktualni oblastniki pridigali...