Vodja Krščansko-demokratske unije (CDU) v zvezni deželi Baden-Württemberg in njen glavni kandidat Manuel Hagel je v odprtem pismu, naslovljenem na Ursulo von der Leyen, ostro kritiziral njen predlog, ki po njegovem mnenju predstavlja “napad na svobodo gospodarskega odločanja in praktično neizvedljivo napako”.
V Evropski uniji namreč narašča zaskrbljenost zaradi novih odločitev Evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen, ki bi omejevale uporabo motorjev na notranje izgorevanje. Po poročanju nemškega časnika BILD se v komisiji pripravlja predlog, ki bi od leta 2030 izposojevalcem avtomobilov, kot sta Sixt in Europcar, ter velikim podjetjem dovoljeval le nakup električnih vozil. Takšen poseg v avtomobilski trg je sprožil burne odzive, zlasti v nemški Krščansko-demokratski uniji (CDU).
Hagel poudarja, da na podeželju še zdaleč ni na voljo zadostna infrastruktura za polnjenje električnih vozil. Poleg tega bi sintetična goriva in nadaljnji razvoj motorjev na notranje izgorevanje prav tako lahko prispevali k zmanjšanju emisij CO2. Hagel je Ursulo von der Leyen pozval, naj “izrecno ustavi ta predlog v sedanji obliki”, saj prepoved posameznih pogonskih tehnologij omejuje gospodarske možnosti.
Podobno je ogorčen tudi Jens Gieseke, tiskovni predstavnik za prometno politiko skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu. Dejal je: “Zagotovo ne potrebujemo novih, centralno določenih zahtev za vozne parke, kot se zdaj razpravlja za izposojevalce in podjetja. Prepoved motorjev na notranje izgorevanje za te sektorje bi bila grob poseg v trg in klofuta evropski avtomobilski industriji.” Namesto tega Gieseke poziva k dolgo pričakovani reformi omejitev emisij CO2 za vozne parke in k odpravi dejanske prepovedi motorjev na notranje izgorevanje.
V ponedeljek zvečer je nemški kancler Friedrich Merz po srečanju z norveškim premierjem Jonasom Gahrjem Størejem v Berlinu poudaril, da je avtomobilska industrija ena od ključnih panog v Evropi. “Ne smemo dopustiti, da jo uničimo z zoževanjem tehnologij,” je dejal Merz.
Po poročanju Süddeutsche Zeitung pa je tema trenutno le na ravni birokratskih osnutkov znotraj Evropske komisije, politični dogovor pa je še daleč. Tiskovni predstavnik komisije je za nemški Bild pojasnil, da je kritizirani predlog izviral iz avtomobilske industrije same kot del dialoga z avtomobilskimi proizvajalci. Komisija se je zavezala le k izvedbi ocene učinkov, ki trenutno poteka, politične odločitve pa še niso bile sprejete.
Kljub temu pojasnilu zaskrbljenost v vrstah CDU ne pojenja. Stranka očitno vidi predlog kot grožnjo nemški avtomobilski industriji in gospodarski svobodi, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice za evropski trg.
A. H.