Tanja Fajon si potihoma prizadeva za funkcijo posebnega odposlanca Evropske unije za dialog med Beogradom in Prištino, kar pojasnjuje tudi njen zavzet poziv k dialogu z zahodnimi državami Balkana. Ta poteza, ki naj bi jo izvajala za zaprtimi vrati, je sprožila vprašanja o tem, kdo jo podpira in zakaj.
Dejstvo, da je zunanja ministrica Tanja Fajon še potem, ko je bila prisiljena zapustiti mesto predsednice stranke SD, obdržala svoji vlogi zunanje ministrice in podpredsednice vlade, predstavlja nenavadno politično situacijo, ki zbuja vprašanja o tem, kdo jo na politični sceni drži na površju.
Še nedavno je portal Požareport razkril namere zunanje ministrice Tanje Fajon o lobiranju na skrivaj proti Borutu Pahorju. Po tihem naj bi si prizadevala za funkcijo posebnega odposlanca Evropske unije za dialog med Beogradom in Prištino, to pa bi pojasnilo tudi njen zavzet poziv k dialogu z zahodnimi državami Balkana. Ta poteza, ki naj bi jo izvajala za zaprtimi vrati, je sprožila vprašanja o tem, kdo jo podpira in zakaj.
Po navedbah virov iz zunanjega ministrstva, ki jih navaja omenjeni portal, naj bi Fajonova lobirala pri Josepu Borrellu, španskemu socialistu in podpredsedniku Evropske komisije, da bi si zagotovila omenjeno pozicijo. V tem procesu naj bi ji pomagal tudi nekdanji evropski poslanec in starosta nemške SPD, Knut Fleckenstein, kar še dodatno zapleta vprašanje o njenih dejanskih namerah in podpori.
Čeprav je vrh slovenske politike uradno podprl kandidaturo Boruta Pahorja za isto funkcijo, se zdi, da Fajonova deluje v nasprotju s tem. Kljub temu, da je morala zapustiti mesto predsednice stranke SD, še vedno zaseda visoke položaje v vladi, kar odpira vprašanje o njenem dejanskem vplivu in politični podpori.
Nejasnosti o njenem političnem vzdrževanju in skrivnostnih lobiranjih v Bruslju vzbujajo dvome o tem, v čigavem interesu deluje Tanja Fajon in kaj to pomeni za prihodnost slovenske politike na evropski ravni.