Iz Društva Ključ, centra za boj proti trgovanju z ljudmi je bilo na ministre in premierja Roberta Goloba naslovljen dopis o zahtevi po premisleku o primernosti kandidata za novega v.d. direktorja Urada za narodnosti Janeza Doltarja. Ta je na omenjen položaj stopil konec maja, za čas šestih mesecev. Predsednica društva je izrazila skrb nad “katastrofalnim” delovanjem urada od njegovega prihoda. Meni, da Doltar zaradi več razlogov ni primeren, med drugim tudi zaradi neprimerne komunikacije in nekompetentosti. Po mnenju zaposlenih so po njegovem prihodu razmere na uradu postale katastrofalne, kar so opazili tudi drugi, ki na uradu niso zaposleni. Bojijo se, da bo Urad razpadel, če on postane direktor, saj nekateri zaposleni že odhajajo. V nadaljevanju bodo bralci lahko sami ugotovili, zakaj je tako.
Vlada je 31. maja razrešila dolgoletnega direktorja urada vlade za narodnosti Stanka Baluha in kot v. d. na njegovo mesto imenovala Janeza Doltarja, za katerega predsednica Društva Ključ meni, da je neprimeren za to pozicijo. V dopisu, naslovljenem na Vlado RS in ministre, je podala obrazložitev in izpostavila več primerov neprimerne komunikacije in celo vedênja. Po besedah zaposlenih je Doltar tudi premierjev znanec.
Uvodoma je v dopisu predsednica društva Polona Kovač predstavila primer dogodka z dne 5. 10. 2023, ko je predstavnica Društva Ključ Katjuša Popović sodelovala na strokovnem srečanju z naslovom Uvodni dogodek projekta SIFOROMA6 – sestanek razširjene delovne skupine za področje obravnave primerov zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti. Avtorica dopisa pojasni, da so na dogodku sodelovali predstavniki različnih institucij, ki so že vrsto let vpeti v aktivnosti v zvezi z romsko populacijo in z njimi povezano problematiko. Društvo Ključ je v preteklem letu aktivno sodelovalo tudi pri izvedbi usposabljanj strokovnih delavk in delavcev različnih področij s področja prepoznavanja, identifikacije ter iskanja rešitev glede problematike prezgodnjih in prisilnih porok znotraj določenih romskih skupnosti v Sloveniji.
Doltar med govorom grozil, o problematiki ni vedel več kot povprečen komentator
Kot pojasnjuje predsednica, je bil dogodek razdeljen na dva dela: “Strokovni del dogodka je bil pripravljen in voden visoko profesionalno, prav tako je usmerjen pogovor deležnikov izpolnil naša pričakovanja. Proti koncu se nam je pridružil vršilec dolžnosti direktorja Urada za narodnosti Janez Doltar in nam namenil nekaj besed. Prvi del je namenil hvalisanju, kako dobro mu je šlo na razgovoru pred komisijo za imenovanje, zaključil je z besedami, da ima zelo dober občutek in da bo zagotovo prevzel vodenje Urada za narodnosti. Naslednji del je namenil žuganju prisotnim, da bo potem treba začeti delati in da nam bo sam povedal, kaj je treba delati. Svoj neprimerni govor je stopnjeval z grožnjami, da bo vzel denar, ker da z njim ni bilo nič pametnega narejenega, ter prepričano nadaljeval, da ga bo najprej vzel nekaterim občinam. V celotnem govoru ni bilo zaznati poznavanja problematike, širine pri iskanju možnih rešitev ter vizije za ciljno usmerjeni dolgoročni pristop, ki bi bil več kot vizija povprečnega komentatorja medijskih prispevkov na slovenskih medijskih portalih, začinjen s politično poniglavostjo.”
Kot organizacija, ki se z različnimi vrstami nasilja srečuje pri svojem delu, so pri Doltarju takoj opazili neprimerno komunikacijo.
Z gotovostjo trdijo, da je popolnoma neprimeren
“Z gotovostjo trdimo, da je v. d. direktorja Urada za narodnosti popolnoma neprimeren kandidat za vodenje urada. Ne samo zaradi neprimerne komunikacije, temveč predvsem zaradi očitne nekompetentnosti, tudi zaradi nestrokovnosti pri izražanju vsebine, ki resni razpravi definitivno zmanjšuje vrednost – vrednost o izkoriščanju prostitucije mladoletnih oseb v romskih naseljih, fizičnemu, finančnemu in psihičnemu nasilju nad romskimi ženskami v romskih naseljih, prisilnih porokah otrok, prepovedi šolanja, delovnemu izkoriščanju romskih otrok, siljenju v izvajanje kaznivih dejanj in služabništvu”.
Že na meji spolnega nadlegovanja?
Neprimerno komunikacijo so zasledili tudi v neposredni komunikacijami z zaposlenimi na uradu, saj naj bi Doltar tam zaposlene kolegice javno – pred zbranimi – “neprimerno naslavljal z “moje punce” oziroma jih kliče z ljubkovalnimi imeni, prav tako se jih dotika, ne spoštuje njihovega osebnega prostora in z njimi na glas razpravlja o osebnih stvareh. Skozi neverbalno komunikacijo, torej v fizičnih odzivih zaposlenih smo prepoznali najmanj nelagodje in občutek ujetosti v neprimerni situaciji. To obliko nasilja lahko poimenujemo nadlegovanje, dokončna izvršitvena oblika bi lahko bila tudi spolno nadlegovanje”, je zapisala avtorica dopisa.
Po svojem govoru naj bi Doltar vsem ponudil svojo telefonsko številko, češ da ga lahko pokličejo kadar koli. “To po našem mnenju kaže na nesposobnost vodenja, neprofesionalen odnos do funkcije, za katero naj bi bil imenovan, in nespoštovanje institucije, ki naj bi jo vodil. Zavedamo se, da je iskanje primernih kandidatov za pomembne funkcije v državi lahko izjemno zahtevno, vendar hkrati ne moremo pristajati na to, da so na pomembna mesta imenovani kandidati, ki funkcijam niti strokovno niti osebnostno niso kos, mečejo slabo luč na celotno vlado in vzbujajo nezaupanje tako pri strokovni kot širši laični javnosti.”
Iz vsega naštetega so v Društvu zaključili, da je Doltar strokovno nekompetenten, zato vlado pozivajo naj o imenovanem kandidatu ponovno premisli in “na mesto direktorja oziroma direktorice Urada za narodnosti imenujete osebo, ki bo strokovno kompetentna in jo bo poleg strokovnosti odlikovala tudi integriteta ter občutek za spoštovanje osnovnih veščin vodenja, nenasilne komunikacije vključno z močno odklonilnim odnosom do vseh oblik nadlegovanja predvsem v dejanjih.”
T. B.