V času, ko se pri nas širijo govorice, da bo Slovenija ukinila nadaljnjo vojaško pomoč Ukrajini, se na Hrvaškem odvija ravno nasproten proces. V Dubrovniku je nastala t. i. “Dubrovniška deklaracija”, v kateri voditelji držav jugovzhodne Evrope izražajo polno podporo neodvisni, suvereni in ozemeljsko celoviti Ukrajini in obsojajo rusko neizzvano agresijo nad sosednjo državo.
“Minilo je skoraj tisoč dni od začetka ruske vojaške invazije polnega obsega na Ukrajino. Obsojamo to neizzvano, neupravičeno in nezakonito rusko agresivno vojno proti Ukrajini. Ruska agresorska vojna je zločin proti ukrajinskemu narodu; očitna kršitev mednarodnega prava, vključno z Listino ZN; in velika grožnja za mir, varnost in stabilnost jugovzhodne Evrope, celotne evropske celine in sveta kot celote,” je zapisano v dokumentu.
“Dubrovniška deklaracija povzema močno politično voljo držav tega dela Evrope, ki vsaka na svoj način v zadnjih dveh letih in pol močno podpirajo Ukrajino. To bomo počeli tudi v prihodnje. Podpiramo tudi prizadevanja iz mirovne formule predsednika Zelenskega,” je ob podpisu deklaracije dejal Andrej Plenković, spregovoril pa je tudi o mirovnem načrtu ukrajinskega predsednika.
Podpis deklaracije je komentirala tudi ameriška ambasadorka v Zagrebu Nathalie Reyes. “Dubrovniška deklaracija o Ukrajini predstavlja še en trenutek močnega hrvaškega vodstva v regiji. Veseli me, da vidim celovit dvostranski sporazum z Ukrajino, ki krepi zavezanost Hrvaške k ukrajinski zmagi,” je zapisala na družbenem omrežju X.
Med podpisniki deklaracije je najti hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, ukrajinskega predsednika Zelenskega, tudi predsednico Slovenije Natašo Pirc Musar, srbskega predsednika Aleksandra Vučića in vrsto drugih politikov iz regije jugovzhodne Evrope, tako kot tudi turškega zunanjega ministra Hakana Fidana.
Kajzer: Slovenija ukinja pomoč Ukrajini
Istočasno ko Hrvaška skupaj z voditelji jugovzhodne Evrope utrjuje svojo politično podporo napadeni Ukrajini, pa se zdi, da v Sloveniji poteka ravno nasproten proces. Skrajno leva stranka Levica je pred dnevi predlagala lastni vladi, da se pomoč napadeni Ukrajini prekine.
O strateški naivnosti ali subverzivnosti tovrstnih pozivov smo v preteklosti že pisali. Pozivi k prekinitvi vojaške pomoči Ukrajini so pozivi k njeni predaji ali pa, v najboljšem primeru, pozivi napadeni državi, da naj se v zameno za mir odpove precejšnjemu delu svojega ozemlja. Maskiranje tovrstnih pozivov v mirovne pobude je torej strateško naivno ali pa celo subverzivno.
V medijih je bilo mogoče v preteklih dneh prebrati, da ima pobuda podporo tudi v preostalih koalicijskih strankah in da v krogu Roberta Goloba izgubljajo vpliv prozahodni svetovalci. Med Ljubljano in Moskvo naj bi se po izmenjavi zajetih vohunov ohranil kanal za t. i. “tiho diplomacijo”. Vsebina pogovorov med državama zaenkrat ni znana.
“Medtem ko Slovenija ukinja vojaško pomoč za obrambo Ukrajine, so sosedje Hrvati sklenili uspešno konferenco, namenjeno predvsem dogovorom o obnovi Ukrajine. Sogovorniki sprašujejo, kaj je v ozadju odmika od dosedanje politike, kjer je bila Slovenija od začetka agresije na Ukrajino ena najbolj proaktivnih držav Evropske unije,” se sprašuje nekdanji ambasador v Washingtonu Tone Kajzer.
Ž. K.