“Marca 2023 smo poslušali obljube predsednika vlade Roberta Goloba in finančnega ministra Klemna Boštjančiča o razbremenitvi plač. Oba sta se takrat zavedala, da je Slovenija med najbolj obdavčenimi po delu. A zgodilo se je ravno obratno,” je dejal poslanec SDS Franc Rosec na današnji seji DZ ob seznanitvi s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti.
DZ se je seznanil s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti. Točka je bila kratka, saj razprave o tem še ni bilo. Več časa bo namenjenega za obravnavo predlogov davčnih zakonov, poslanci pa bodo potrjevali tudi razpis referenduma o JEK-u 2. Na mizi poslancev je namreč vladni predlog proračuna za 2025, ki predvideva 17,1 milijarde evrov porabe in 2,6-odstotni proračunski primanjkljaj.
Poslanke in poslanci si bodo na izredni seji vzeli čas za obravnavo predlogov šestih davčnih zakonov. Za razpravo o vladnem davčnem svežnju je namreč predvidenih kar 15 ur. Z davčnimi zakoni vlada zasleduje cilj povečanja konkurenčnosti gospodarstva, ustvarjanja delovnih mest ter spodbujanja inovacij in investicij. Med poglavitnimi ukrepi so ugodnejša davčna obravnava za visoko kvalificirane kadre iz tujine, opozicijo in predstavnike gospodarstva pa najbolj razburjajo novosti pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Slovenija davčno bolj obremenjena od drugih držav
Na današnji izredni seji državnega zbora (DZ) poslanci obravnavajo proračunske dokumente za naslednji dve leti. Premier Robert Golob je v uvodnem govoru poudaril, da je gospodarska situacija v Sloveniji zaradi proračunske politike boljša kot pri naših trgovinskih partnericah, pri čemer je predstavil primerjavo z Nemčijo in Avstrijo.
Na temo predloga novele zakona o dohodnini, o katerem je finančni minister Klemen Boštjančič dejal, da naj bi v Slovenijo privabil novo delovno silo, pa mu opozicija nasprotuje, pomisleke imajo tudi v SD in Levici. Da bi v Slovenijo privabili novo delovno silo, bi vlada v zakon o dohodnini vključila novo davčno olajšavo za visoko kvalificirane kadre iz tujine v starosti do 40 let. Kot je povedal Boštjančič, bodo ti novi rezidenti pet davčnih let po prihodu v Slovenijo deležni znižane dohodnine v višini sedem odstotkov bruto plače. Poslancem opozicije se ta ukrep ne zdi pravičen, saj zveni diskriminatorno, po besedah Rosca, Jernej Vrtovec iz NSi pa je predlagal, naj se namesto te olajšave uvede socialno kapico, ki bi veljala tako za že zdaj zaposlene v Sloveniji kot za tiste, ki bi se priselili iz tujine. Pomisleke do predlagane nove olajšave imajo tudi nekateri poslanci koalicije. Ker bo pogoj zanjo dvakratnik povprečne plače, se v SD po besedah Soniboja Knežaka bojijo, da bodo ukrep, namenjen inženirjem in razvojnikom, izkoristili menedžerji in direktorji. Podobno menijo v Levici, katere poslanec Milan Jakopovič je vprašal, koliko visoko izobraženih mladih zaposlenih sploh ima tako visoko plačo. Vrtovec je vladi očital, da se davčno obremenjuje ljudi, ki želijo delati več, zavoljo “ideološkega konflikta”, hkrati pa je dodal, da se mu zdi nesmiselno primerjati našo davčno obremenitev z Nemčijo in Avstrijo. Kritiziral je tudi nižjo davčno obremenitev tujih strokovnjakov, saj se mu to zdi diskriminatorno do slovenskih strokovnjakov. Visoke davčne obremenitve je kritiziral tudi poslanec SDS Franc Rosec, ki je dejal, da se je davčni primež v Sloveniji le še povečal kljub obljubam vlade o razbremenitvi plač.
⚠️DAVČNI PRIMEŽ SE JE V SLOVENIJI ŠE POVEČAL
💬 @Franc_Rosec: Marca 2023 smo poslušali obljube predsednika @vladaRS Roberta Goloba in finančnega ministra Klemna Boštjančiča o razbremenitvi plač. Oba sta se takrat zavedala, da je Slovenija med najbolj obdavčenimi po delu. ➡️ A… pic.twitter.com/RXsyN7HNp1
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 10, 2024
Poslanci pozdravljajo izključitev subvencij OMD iz obdavčitve
Minister Boštjančič je kot drugi ukrep za privabljanje delavcev v Slovenijo navedel odpravo pogoja za nerezidente, da morajo dokazati, da njihovi dohodki iz Slovenije v njihovi državi niso obdavčeni. Vlada želi s spremembo zakona spodbuditi lastništvo zaposlenih v podjetjih, pri čemer predlaga preložitev obdavčitve nagrad za zaposlene v zagonskih podjetjih in zmanjšanje stroškov obdavčitve nagrajevanja delavcev z delnicami. Poleg tega se bo znižala najvišja dovoljena meja za normirance, kar naj bi zmanjšalo obseg zlorab. Vlada predlaga tudi izključitev subvencij OMD iz obdavčitve in podaljšanje olajšav za digitalni in zeleni prehod ter ničelne bonitete za električne avtomobile.
V nadaljevanju je bil kritičen tudi poslanec Franc Breznik, ki je spomnil na Golobovo obljubo o višjih davkih in da so ljudje to podprli. “Če ljudje želijo večje davke, je težko v opoziciji govoriti proti temu. Pomembno pa je, ali so si ljudje želeli večje davke, da bi sistemi in podsistemi v Sloveniji bolje delovali. Ali zdravstvo v mandatu te vlade deluje bolje?”, se sprašuje Breznik.
Posameznik bo imel ob koncu leta manj
“Posameznik, ki ima povprečne dohodke v Sloveniji bo imel kljub tej noveli Zakona o dohodnini ob koncu leta manj, še posebej bodo imeli težave normiranci,” poudarja Breznik, ki se je dotaknil tudi makroekonomskih kazalcev, ki jih je uvodoma predstavljal Golob in razprave, ki so jih imeli guvernerji Banke Slovenije, s katerimi so si delili mnenje o eni največjih kriz gospodarstva v Evropi – nemškeg. Gre za trajno zmanjšanje konkurenčnosti večinoma zaradi zelenega prehoda, meni Braznik. “Predsednik vlade napoveduje velike investicije, a poglejte si naše okolje v tem trenutku, cene električne energije, poudaril je tudi umik kemične in kovinske industrije, tudi za napotene delavce je Slovenija manj ugodna od Hrvaške,” je opozoril.
Prav tako se je obregnil v Golobovo primerjavo z Nemčijo in Avstrijo in ob tem izpostavil: “Stanje, ki je v realnosti, če gremo iz imaginarnih pogledov predsednika vlade, kaže tudi na izračune. Če dobiš bruto plačo 2380 evrov, je v Sloveniji neto 1528 neto izplačila, na Hrvaškem 1635 evrov in v Avstriji 1794 evrov. S tem da v Avstriji dobijo 14 plač.”
.@FrancBreznikSDS: Stanje, ki je v realnosti, če gremo iz imaginarnih pogledov predsednika @vladaRS, kaže tudi na izračune. Če dobiš bruto plačo 2380 evrov, je v Sloveniji neto 1528 neto izplačila, na Hrvaškem 1635 evrov in v Avstriji 1794 evrov. S tem da v Avstriji dobijo 14… pic.twitter.com/5lZFcLsHeC
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 10, 2024
Bistvo davčne reforme bi moralo biti – da imajo ljudje več in ne manj
“Ne gre za davčno reformo, gre za neke administrativno-tehnične popravke, za katere se človek sprašuje, čemu so sploh namenjeni,” je dejal poslanec Zvone Černač. Meni, da bi morala biti davčna reforma namenjena temu, da se spodbuja gospodarstvo in da ljudem ostane v žepu več in ne obratno. Namen bi bil tudi ustrezna davčna politika za podjetja, da bi ta v Slovenijo prihajala in ne iz nje odhajala, temu je bila namenjena nekdanja davčna reforma, meni Černač in dodaja, da “Če bi bila stroškovna razbremenitev dela prejšnje vladeostala v veljavi, bi zaposlenim v prihodnjem letu na letnem nivoju ostala v povprečju ena plača več. Takokrat so strašili, predvsem poslanci Levice, da bo v proračunu zažela 800 milijonov lukenj in da ne bo denarja za socialo in zdravstvo. In kaj se je zgodilo v letu 2022? V proračunu ni bilo minus 800 eur iz naslova dohodnine, ampak plus 51 milijonov evrov.”
.@ZCernac: Če bi stroškovna razbremenitev dela iz prejšnje vlade @JJansaSDS ostala v veljavi, bi zaposlenim v prihodnjem letu na letnem nivoju ostala v povprečju ena plača več. Takrat so strašili, predvsem poslanci Levice, da bo v proračunu zazevala 800 milijonska luknja in da ne… pic.twitter.com/EKeAQwOcI0
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 10, 2024
Vlada pravi, da je cilj davčne spremembe izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva poslanec Rado Gladek je do njihove trditve kritičen. “Vlada trdi, da davčne spremembe, ki jih uvajamo, niso namenjene polnjenju proračuna, ampak podpori slovenskemu gospodarstvu. Res me čudi, glede na paket zakonov, da vlada RS e vedno trdi, da je to v podporo gospodarstvu, če hkrati pri vsakem zakonu navajajo, koliko več bodo pobrali od slovenskega gospodarstva. Kakšna podpora je to?”, se sprašuje poslanec SDS.
.@RaGlaSi: Vlada trdi, da davčne spremembe, ki jih uvajamo, niso namenjene polnjenju proračuna, ampak podpori slovenskemu gospodarstvu. Res me čudi, glede na paket zakonov, da @vladaRS še vedno trdi, da je to v podporo gospodarstvu, če hkrati pri vsakem zakonu navajajo, koliko… pic.twitter.com/ML1gd4PkTi
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 10, 2024
Delež dolga v BDP manjši, a dolg narašča
Golob je poudaril vladne zasluge za nižjo inflacijo, ki je “nižja kot v soseščini in nižja od povprečja EU”. Dodal je, da plače, predvsem minimalne in pokojnine, rastejo, saj so želeli zaščititi najranljivejše. Poudaril je tudi, da se ob gospodarski rasti delež javnega dolga v BDP zmanjšuje. Kljub temu absolutna raven dolga narašča, kar ‘zakrije’ rast BDP. Javni dolg se je od konca leta 2021 povečal z 39 na 43,8 milijarde evrov, delež v BDP pa je padel s 74,8 % na 68,4 %.
Minister za finance Klemen Boštjančič je opozoril, da so stroški zadolževanja zaradi višjih obrestnih mer narasli. Lani so znašali 684 milijonov evrov, letos predvidoma 818 milijonov, prihodnje leto pa naj bi znašali 890 milijonov evrov. Kljub temu pa se obrestne mere počasi znižujejo.
Rekordna poraba v letu 2025
Golob je poudaril tudi pomembno vlogo državnih investicij, ki podpirajo gospodarsko rast, pri čemer se velik delež nanaša na investicije v promet, predvsem železnice. Po predlogu proračuna za leto 2025 prihodki znašajo 15,2 milijarde evrov, kar je 4,6 % več kot v prejšnji različici, medtem ko so odhodki ocenjeni na 17,1 milijarde evrov, kar predstavlja rekordno porabo. Boštjančič je pojasnil, da rast prihodkov temelji na višjih davčnih prilivih, med drugim od davka na dohodke pravnih oseb in trošarin. Banke bodo leta 2025 prvič plačale davek, uveden po poplavah, kar naj bi prineslo 100 milijonov evrov letno v proračunski sklad za obnovo. Odhodki se povečujejo za 1,3 milijarde evrov, med drugim zaradi reforme plač v javnem sektorju in dodatnih sredstev za šole. Transferji v pokojninsko in zdravstveno blagajno prav tako naraščajo.
Vsebinske razprave o proračunskih predlogih na tokratni seji DZ-ja ni bilo, saj bo najprej stekla na sejah zainteresiranih delovnih teles. Te bodo sklicane v prihodnjih dneh in po zaključku postopka naj bi DZ oba proračuna potrdil na novembrski seji.
Referendum o JEK-u 2
Na dnevnem redu je tudi potrditev odloka o razpisu referenduma o projektu JEK 2, ki bo, če bo potrjen, potekal 24. novembra. Vprašanje bo, ali volivci podpirajo izvedbo projekta, ki naj bi z nizkoogljičnimi viri zagotavljal stabilno oskrbo z električno energijo.
T. B.