V Franciji bodo v nedeljo potekale volitve za polovico sedežev v zgornjem domu parlamenta. Zmaga se znova obeta konservativnim Republikancem, medtem ko naj bi rezultat vladajoče stranke predsednika Emmanuela Macrona trpel zaradi slabe ukoreninjenosti stranke na lokalni ravni.
Volitve polovice senatorjev v Franciji potekajo vsaka tri leta, ko nov šestletni mandat tako prejme 170 članov zgornjega doma francoskega parlamenta. Gre za posredne volitve, saj predstavnike voli približno 78.000 elektorjev, med katerimi je velika večina predstavnikov lokalnih svetov. Za sedeže iz 45 volilnih okrožij se poteguje okrog 1800 kandidatov, med katerimi je 119 trenutnih senatorjev. Volilni sistem se nekoliko razlikuje glede na velikost posameznih volilnih okrajev, same volitve pa po večini potekajo v prestolnicah departmajev, v tujini na veleposlaništvih, pojasnjuje francoski časnik Les Echos.
V francoskem senatu, ki zaseda v pariški Luksemburški palači, ima z izjemo prevlade socialistov med letoma 2011 in 2014 desnica večino vse od rojstva francoske pete republike leta 1958, navaja STA. Tudi trenutno konservativni Republikanci zasedajo skupno 148 sedežev.
Volitve odloča terenska pokritost strank
O usodi 65 izmed njih bodo volivci odločali v nedeljo, a kot piše časnik Le Monde bistvenih sprememb ni pričakovati, desnica pa naj bi znova slavila zahvaljujoč stabilnemu volilnemu telesu in obsežni mreži lokalnih predstavnikov, ki so ji jih prinesle lokalne volitve leta 2020. Republikanci naj bi s svojimi sredinskimi zavezniki skoraj gotovo obdržali absolutno večino v senatu in nato na ustanovni seji 2. oktobra za predsednika tudi vnovič na volitvah – že petič od leta 2008 – izvolili Gerarda Larcherja iz vrst Republikancev. Ta je že napovedal, da se bo spet potegoval za položaj.
Drugo največje število sedežev v senatu, 65, trenutno zasedajo socialisti. Ti so pred tokratnimi volitvami združili sile z zelenimi in komunisti, so pa iz njega izpustili četrto članico levega zavezništva Nupes, Nepokorno Francijo, ki trenutno v senatu sploh ni zastopana.
Le 24 sedežev v njem zaseda tudi sicer vladajoča Macronova stranka Preporod. Politični analitik Bruno Cautres pri tem izpostavlja, da sta obe stranki nastali pred le nekaj leti in na lokalni ravni še nista ukoreninjeni, poleg tega nista zabeležili dobrega rezultata na zadnjih lokalnih volitvah. “To ju neizogibno kaznuje na senatnih volitvah,” je za Le Monde ocenil glede volitev, ki jih zaznamuje izrazito lokalen značaj.
Senat ima sicer manj pooblastil kot narodna skupščina. Lahko odloži sprejetje določene zakonodaje, a če se domova parlamenta glede določenega zakona ne strinjata, ima zadnjo besedo spodnji dom.
Macron, ki je bil lani izvoljen za drugi mandat na čelu države, je sicer tudi tam na parlamentarnih volitvah izgubil absolutno večino. Doslej je njegova vlada za sprejemanje zakonov sklepala posamična zavezništva ali pa jih spravila skozi glasovalno sito s pomočjo vezave na zaupnico.
Sara Kovač