V igri za ministra Golobove vlade iz kvote SD je Martin M. Cvikl, za katerega je profesor evropskega prava in predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto dokazal, da je plagiator.
Socialni demokrati še vedno vztrajajo pri tem, da bi stolček gospodarskega ministra zasedel nekdanji poslanec SD Milan M. Cvikl, ki ga Slovenija pomni kot enega glavnih akterjev v aferi Patria in predvsem oportunista, ki se je vedno znal prodati za svoje osebne cilje, zato je bil vedno na strani tranzicijskega omrežja: od pozicije ministra brez resorja v Ropovi vladi do poslanca LDS in kasneje poslanca SD. Po svoji vlogi enega osrednjih eksekutorjev na Janeza Janšo pri aferi Patria med kampanjo palamentarnih volitev leta 2008 je bil za to “nagrajen” s pozicijo generalnega sekretarja Pahorjeve vlade, nato pa na mesto člana Evropskega računskega sodišča, pri čemer je kot kvalifikacijo uporabil svoje “avtorsko” delo, ki ga je kasneje tudi ustavni sodnik dr. Matej Acceto izpostavil kot plagiat.
Spomnimo, da je imel Cvikl osrednjo vlogo kot predsednik preiskovalne komisije pri domnevni aferi Patria, ki jo je tranzicijska levica sprožila med kampanjo ob parlamentarnih volitvah leta 2008. Slovenija dobro pomni, kako se je zadeva takrat končala, saj je tedanji in sedanji predsednik vlade Janez Janša pristal za zapahi. Cviklova nagrada za lojalnost in uslužnost je bila poplačana z izjemno dobro plačanim delovnim mestom na evropskem računskem sodišču v Luksemburgu, že dlje časa pa ima politične ambicije v slovenski nacionalni politiki, prav tako pa je tukaj že bil minister za evropske zadeve. Po zadnjih informacijah si želi mesto gospodarskega ministra.
Cvikl izdal knjigo kot avtorsko delo, vendar je šlo za očiten plagiat
Njegova integriteta, vrednote in kredibilnost pa so bile načete že leta 2010, ko je septembra 2008 pri Uradnem listu, založbi v državni lasti, objavil knjigo Prenovljeno pravo Evropske unije. Obsegalo je sicer več kot 1000 strani, vendar je bilo njegovega avtorskega besedila le za okoli 70 strani. Še za teh 70 je kasneje tedanji docent za evropsko pravo (danes ustavni sodnik) dr. Matej Acceto aprila 2010 ugotovil in na podlagi primerov v svoji kolumni pokazal in dokazal, da so plagiat. Po njegovih navedbah je večinski del Cviklovega besedila dobeseden prevod angleške različice spletne Wikipedije in prepis iz Poročevalca državnega zbora. Cvikl kot vir navaja le slednjega v petem poglavju, kjer piše, da so pojasnila povzeta (in ne prepisana) po Poročevalcu DZ. Deli iz Poročevalca so dobesedno prepisani že v nekaterih prejšnjih poglavjih, kjer pa gradivo državnega zbora kot vir ni navedeno, je ugotovil Accetto.
Cvikl očitke zanikal, zadeva “pometena pod preprogo”
Cvikl naj bi očitke Mateja Accetta zavrnil, saj je trdil, da so viri citirani korektno, vendar bi lahko vsak bralec opazil, da v besedilu ni citatov ali virov, od koder bi pisec črpal zgodovinske podatke o sprejemanju leta 2005 propadle ustavne pogodbe EU in prejšnjih evropskih pogodb ter o lizbonski pogodbi. Vira sta navedena le pod dvema tabelama. Po pravilih pisanja znanstvenih oziroma strokovnih besedil, kamor Cviklova knjiga sodi, bi moralo biti z virom opremljeno vsako dejstvo. Brez citiranja sme avtor objaviti le svoje sklepe, izpeljane iz teh dejstev. Zanimivo je, da v tistem času iz tega ni nastala “afera” ali škandal, saj je plagiatorstvo le izjemno resna zadeva, sploh glede na to, da naj bi to delo Cvikl navedel tudi v svoj življenjepis, ko se je potegoval za delovno mesto slovenskega revizorja na evropskem računskem sodišču. V njem naj bi pisalo, da jo je napisal “kot ekspert o zadevah Evropske unije“, piše pod črto. Očitno je imel pri prikrivanju dobro zaledje in se mu je lojalnost globoki državi izplačala.
Škandali tudi v zasebnem življenju
A politični in karierni dosežki Milana M. Cvikla so klavrni, javnost se ga spomni le po škandalih, tudi družinskih, saj je svoje otroke iz prvega zakona obtožil kriminala, do njiju pa naj bi bil ne le enkrat v tistem času celo nasilen. Pri drugi ženi Jerci Legan si je zaželel drugačnega vzdušja, zato si je zanju omislil luksuzno nepremičnino ob vznožju ljubljanskega grajskega griča, ampak na tuj račun, saj se je takrat pri bankah zadolžil za 900 tisoč evrov, podjetju za zaključna dela v gradbeništvu pa naj bi ostal dolžan 52 tisoč evrov. Kako je to sprejemala Cviklova soproga takrat, ne vemo, vsekakor pa gospoda želi živeti na veliki nogi, zato ministrska funkcija za Cvikla še ni izključena, kar po objavi na Twitterju sklepa tudi novinar Bojan Požar.
Tanja Brkić