V Italiji bodo ta konec tedna potekale volitve za referendum, ki predvideva dopolnitev ustave, sprejete leta 1948. Referendum bi zmanjšal 315 senatorjev na 100, kar med političnimi strankami ne povzroča nobenega navdušenja, saj bi to za njih pomenilo manj vpliva in moči.
Renzijeva vlada zagotavlja, da je sprememba mišljena kot olajšanje dela za vlado: zakonodajo naj bi pripravljali v razumnem času, ta pa naj bi bila nato obravnavana in sprejeta. Tako bi Italija postala učinkovitejša, bolj produktivna in cvetoča, na drugi strani pa manj birokratska. Italijanska politika je sicer glasna, polna zmede, s pogostimi preigravanji in z zelo malo učinka. Italijanske plače pa se niso v desetletju sploh nič povišale, tudi BDP se od poznih devetdesetih let prejšnjega stoletja ni spremenil.
Politika je razdeljena, ker ne želi sprememb
Renzijev odstop bi dal evroskeptičnim politikom večjo moč, med drugimi je slišati glasnega in bombastičnega novopečenega politika Beppa Grilla, ki bi ponovno uvedel liro in izstopil iz evroobmočja. Padec referenduma podpirajo tudi stranka Lega Nord in stranke skrajne levice. Nekateri trdijo, da predlagane spremembe niso dovolj obsežne, drugi pa menijo, da bo Senato izgubil moč in postal posvetovalno telo.
Renzi gre na vse ali nič
Zagotovo pa bo odpor do reform signal investitorjem, da Italija še ni pripravljena na spremembe, Renzijev odstop pa bi lahko povzročil obdobje nestabilnosti za Italijo in tudi potopitev nekaterih finančnih institucij. “Priložnost za spremembo,” kot je izjavil Renzi, “pride enkrat v življenju. Zdaj ali nikoli. To mora biti jasno. Ne bo druge priložnosti.“ Renzi je vseeno tvegal in ponudil referendum upajoč na to, da bo zmagal zdrav razum. Če bo referendum padel, je premier ponudil odstop in 5. decembra lahko delo prevzame kdo drug, kot poroča CNN.
Aleksandra Belšak