Koprski občinski svet je v četrtek soglasno potrdil dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) Vodooskrba slovenske Istre in Krasa, ki je skupaj vreden skoraj 117 milijonov evrov. Mestna občina Koper ima v projektu vodilno vlogo, njen delež presega 24 milijonov evrov. Do konca leta naj bi dokument sprejelo še 11 občin.
Projekt obsega obnovo vodovodnih sistemov in zmanjšanje vodnih izgub ter povezavo različnih vodnih virov.
Izgube iz vodovodov želijo zmanjšati za najmanj 20 odstotkov. V ta namen nameravajo obnoviti 19 kilometrov cevovodov, ki jih upravlja Komunala Ilirska Bistrica, 43 kilometrov, ki jih upravlja Kraški vodovod Sežana, 75 kilometrov, ki jih upravlja Kovod Postojna in skoraj 100 kilometrov, ki jih upravlja Rižanski vodovod Koper.
Postojnski in ilirskobistriški vodovodni sistem nameravajo povezati z izgradnjo 13 kilometrov novega vodovoda med Knežakom in Ilirsko Bistrico. V tem sklopu so predvidene tudi gradnje in obnove več vodohranov in črpališč.
Za druge povezave je še vedno v obravnavi več variant. Odvisne so predvsem od tega, ali bodo več vode pridobili iz vira Klariči v občini Komen ali iz vira Malni v občini Postojna.
Gradnja povezovalnih vodovodov je predvidena predvsem na notranjskem in kraškem območju, saj sta slovenska Istra oziroma Rižanski vodovod že ustrezno povezana z vodohranom Kraškega vodovoda v Rodiku.
Predvidoma 75 odstotkov upravičenih sredstev naložbe bo financiral evropski kohezijski sklad. Kot piše v DIIP, bodo občine investitorke zaprosile za približno 87,7 milijona evrov nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike. Pri tem gre za 74,5 milijona evrov iz evropskega kohezijskega sklada in 13,1 milijona evrov iz državnega proračuna. Za črpanje teh sredstev mora biti projekt zaključen do konca leta 2029.
Četrtino sredstev bodo morale občine zagotoviti iz svojih proračunov. Potrditev DIIP v vseh občinskih svetih bo osnova za sporazum o sofinanciranju projekta po deležih, o katerih so se dogovorili župani, je po seji mestnega sveta pojasnil koprski župan Aleš Bržan. Po sklenitvi sporazuma bodo lahko naročili izdelavo projektne dokumentacije. Občine bodo morale sredstva tudi vključiti v proračune za prihodnje leto.
Nekaj več kot šest milijonov evrov bo prispevala mestna občina Koper, nekaj čez tri milijone občina Piran, 2,3 milijona Izola, 0,4 milijona Ankaran, 5,1 milijona Postojna, 3,2 milijona Pivka, 0,6 milijona Miren-Kostanjevica, 1,1 milijona Komen, 2,3 milijona Sežana, en milijon Hrpelje Kozina, 0,8 milijona Divača in 3,1 milijona Ilirska Bistrica.
Gradbena dela za zmanjšanje vodnih izgub se bodo lahko začela razmeroma hitro, predvsem v primerih, kjer vodovodna podjetja že imajo gradbena dovoljenja, je pojasnil Bržan. Povezovalne vodovode pa bodo gradili med letoma 2027 in 2029.
V letu 2025 naj bi tako za naložbe porabili skupaj 2,1 milijona evrov, kar naj bi v celoti prispevali občinski proračuni. V letu 2026 je predvidenih 8,6 milijona evrov stroškov, v letu 2027 16 milijonov, v letu 2028 19,1 milijona in v letu 2029 kar 71 milijonov.
V četrtek sta DIIP potrdila tudi občinska sveta v Ilirski Bistrici in Izoli.
STA