Čeprav se koalicijska stranka Levica goreče zavzema za pravico do odklopa, ker ta zaposlenim omogoča, da imajo čas zase, za družino in prijatelje, pa uresničitve le-tega očitno ne privošči svojim, konkretneje tistim, ki so v stranki zadolženi za komuniciranje preko družabnega omrežja X.
Po enoletnem prehodnem obdobju je s 16. novembrom letos v veljavo stopila pravica do odklopa, ki določa, da delodajalci ne smejo posegati v čas, ko delavci izrabljajo čas za počitek ali so upravičeno odsotni z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. Kot so dejali, je namen te pravice, da se prepreči izgorelost, ohranja ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter zagotoviti spoštovanje delavčevega prostega časa.
Na Ministrstvu za delo, ki spada v razrez stranke Levica, so v luči uveljavitve omenjene pravice po navedbah MMC izpostavili, da imamo dandanes vse več delovnih mest, kjer se pričakuje, da bomo vedno dosegljivi. S tem pa se po njihovo ustvarja pritisk na zaposlene, s čimer nastaja tveganje za njihovo varnost in zdravje. Kot je izpostavil minister za delo Luka Mesec, sicer nekdanji koordinator Levice, je pravica do počitka “temeljna pravica vseh zaposlenih in je stara vsaj toliko, kot je dolg osemurni delovnik”. “Včasih je veljalo, da je osem ur namenjenih delu, osem ur spanju, osem ur pa prostemu času. V 21. stoletju smo si teh zadnjih osem ur začeli krasti. Ves smisel in namen pravice do odklopa je, da se družbeno spet dogovorimo, da imamo po določeni uri popoldne ali zvečer čas zase, za družino in prijatelje, ne pa da smo nenehno v službi,” je bil jasen Mesec.
A kdor si pogleda objave stranke Levica na družabnem omrežju X, lahko vidi, da mora tisti, ki je zadolžen za pisanje objav, le-te objavljati v petek zvečer in celo v soboto po kosilu.
Enako pa velja seveda tudi za objave na družabnem omrežju Facebook, ki nastajajo med tednom v večernih urah in pa tudi v soboto, v času po kosilu in pa pozno zvečer.
Glede na to, da Levica ne skriva zadovoljstva nad tem, da je Slovenija ena izmed prvih držav, ki je lani novembra z novelo zakona o delovnih razmerjih uzakonila pravico do odklopa, se človek upravičeno vpraša, kako je mogoče, da svojim odklopa v praksi ne privoščijo? Kakšen vzor pa s tem tudi predstavljajo za preostanek države?
Padanje konkurenčnosti
Omenjena praksa, ki se jo gredo v Levici, bi bila lahko še posebej moteča za tiste, ki nad vsiljevanjem odklopa niso navdušeni. Spomnimo, da so v zvezi s tem že dlje časa kritični v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). “Prepričani smo, da je treba delavcu omogočiti čas za počitek, a uzakonjena pravica do odklopa bo v mnogih primerih povzročila nemalo nevšečnosti,” namreč opozarjajo in dodajajo, da med delodajalci obstaja skrb, da “se bodo posledice odrazile v slabi delovni klimi in poslabšanju odnosov med zaposlenimi”.
Po mnenju OZS pravica do odklopa podobno kot evidentiranje delovnega časa številnim podjetjem predstavlja novo birokratsko oviro. Predsednik OZS Blaž Cvar je opozoril, da smo med državami članicami EU na lestvici konkurenčnosti padli za 11 mest. “Tudi zaradi zakonodaje, ki jo zadnje čase sprejemajo in prinaša podjetjem tako birokratske kot finančne obremenitve,” je dodal in izpostavil konkreten primer, ki lahko predstavlja težavo za sam delovni proces. Če denimo delavec zboli in to delodajalcu sporoči v večernih urah, delodajalec drugega delavca, ki bi lahko nadomeščal prvega, ne more kontaktirati izven delovnega časa oziroma se delavec ni dolžan javiti.
A. H.