“Slovenija čim prej potrebuje reset,” je v zvezi z zaskrbljujočo makroekonomsko sliko Slovenije prepričan nekdanji slovenski ambasador v Washingtonu Tone Kajzer, potem ko je predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun opozoril, da upočasnjena rast davčnih prilivov že kaže na zastoj gospodarske aktivnosti v začetku tega leta in da bi se morali odločevalci v teh razmerah vzdržati sprejemanja kratkoročnih všečnih ukrepov z negativnimi srednjeročnimi posledicami za javne finance.
Da zadeve niso tako rožnate, kot nas poskušajo prepričati vladajoči, je znano že kar nekaj časa. Na nedavni nujni seji Komisije za nadzor javnih financ je v zvezi s tem spregovoril tudi predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun, ki je uvodoma navedel, da negativno makroekonomsko presenečenje iz prvega četrtletja vnovič potrjuje potrebo po previdnem načrtovanju javnih financ, kar je tudi zahteva Zakona o fiskalnem pravilu. Spomnil je, da je UMAR tako v lanski jesenski kot v letošnji pomladanski napovedi izrecno navedel, da osnovna scenarija spremljajo zlasti negativna tveganja. “Če so proračunski dokumenti v razmerah povečane negotovosti pripravljeni na zgornji meji napovedi dinamike davčnih osnov, lahko realizacija negativnih tveganj hitro poslabša javnofinančni položaj,” je opozoril.
Upočasnjena rast davčnih prilivov po besedah Kračuna že kaže na zastoj gospodarske aktivnosti v začetku letošnjega leta. “Na to je Fiskalni svet opozoril v zadnjih dveh izdajah publikacije Mesečna informacija. V državnem proračunu je realizirana rast prihodkov od vseh štirih ključnih davkov (DDV, trošarine, dohodnina, davek na dohodek pravnih oseb) letos nižja kot v začetku lanskega leta in nižja od pričakovane za leto 2025 – v času priprave proračuna,” je izpostavil in dodal, da bi se morala njihova rast v preostanku leta precej okrepiti, da bi bile proračunske projekcije iz jeseni dosežene. “Ob nadaljevanju podobnih gibanj davčnih prihodkov bi lahko bila proračunska slika v primeru predvidene realizacije odhodkov letos slabša od načrtovane.”
Upad investicij na skoraj vseh področjih
Investicijska poraba državnega proračuna je bila po njegovih besedah v prvih štirih mesecih letos za 4,3 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani. “Upad je mogoče zaznati skoraj na vseh področjih, najbolj pri vlaganjih v cestno in železniško infrastrukturo.” Poudaril je, da zaostajanje investicij za načrti predstavlja posledico neučinkovitega sistema njihovega načrtovanja in izvajanja tudi zaradi vztrajnega zaostajanja realizacije evropskih sredstev za projekcijami. “Verjetno je zaostanek investicij tudi posledica omejene absorpcijske kapacitete administracije in tudi razmer na trgu dela,” je še dodal in spomnil, da na to Fiskalni svet opozarja že dlje časa.
Ni primernega časa za sprejemanje kratkoročnih všečnih ukrepov
“Ustrezen odziv nosilcev ekonomske politike na povečano negotovost bi moral biti večji poudarek zanesljivemu in predvidljivemu ter predvsem bolj srednjeročnemu načrtovanju. To velja tako za tekočo porabo kot tudi investicije,” je prepričan Kračun, ki poudarja, da bi se morali odločevalci v trenutnih gospodarskih razmerah vzdržati sprejemanja kratkoročnih všečnih ukrepov z negativnimi srednjeročnimi posledicami za javne finance. Ob vseh negotovostih glede makroekonomskih gibanj bo morala po njegovih besedah jesenska priprava proračunov temeljiti na previdnem načrtovanju prihodkov in realistični projekciji porabe. “Sprejetje ključnih reform, ki so v pripravi, zlasti pokojninske reforme, bi pomembno zmanjšalo tveganja za dolgoročno vzdržnost javnih financ,” je še prepričan.
“Kako zdaj, vlada? Nam torej takšno stanje zavida vsa Evropa? #iluzija”, je v luči povedanega izpostavila poslanka SDS Alenka Helbl. Dolgoletni diplomat Tone Kajzer pa je izrazil prepričanje, da se bo po njegovo izjemno zaskrbljujoča makroekonomska slika Slovenije zaradi nekompetentnosti in neodgovornega vodenja ekonomske politike ter zaradi neugodnega mednarodnega okolja do konca 2025 še močno poslabšala. “Slovenija čim prej potrebuje reset,” še poudarja.
Ž. N.