V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) so uresničili 25-letne sanje. Postavili so Muzej slovenske osamosvojitve. V prostorih VSO, na Cankarjevi cesti 11 v Ljubljani, kjer se muzej tudi nahaja, pa je potekala slavnostna otvoritev muzejske zbirke.
“Naravnost sramota je, da slovenska država po 25., 26. letih nima muzeja slovenske osamosvojitve. Imamo muzej novejše zgodovine, imamo celo kopico muzejev, ampak vsaka resna, spodobna država, ki nase kaj da, bi morala imeti muzej osamosvojitve,” je dejal Aleš Hojs, predsednik združenja VSO.
V Muzeju slovenske osamosvojitve je vse, kar je bilo ključno za slovensko osamosvojitev
V samem muzeju je moč videti, da je ta izrazito vsebinski. V muzeju je opisano vse, kar je bilo ključno za slovensko osamosvojitev. Koncept je postavljen tako, da ko se vstopi v stavbo, so v prostoru na desno predstavljena Majniška deklaracija, začetki demokratizacije v Sloveniji, imajo celo relikvijo, ki jo je podaril Janez Janša. Razstavljene so tri zelo pomembne vrste vojaškega orožja, ki jih je za priložnostno otvoritev posodila Slovenska vojska.
Aleš Hojs, ki je odprl muzejska vrata, se je uvodoma zahvalil vsem članom, simpatizerjem, sponzorjem, donatorjem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k prvemu koraku vse do končne ureditve Muzeja slovenske osamosvojitve. Hojs verjame, da bodo tudi v prihodnje po svojih močeh pomagali, da bo muzej tehnično in vsebinsko verodostojen pomnik časom, ko smo si Slovenci izborili svojo državo.
Predsednik združenja VSO je spomnil tudi na to, kako so si v Združenju že tretjo leto zaporedoma prizadevali, da bi najpomembnejše obdobje naše zgodovine, našo osamosvojitev, predstavili tudi s tematskim muzejem, ki bi bil posvečen le temu zgodovinskemu obdobju.
Janković dejal, da primernega prostora za muzej nimajo, Cerar pa niti odgovoril ni
Tako so že v letu 2014 na MORS naslovili prošnjo za možnost pridobitve ustreznih prostorov, a so prejeli odgovor, da primernega prostora v središču Ljubljane nimajo. Nato se je septembra 2015 kot predsednik Združenja VSO sestal z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki je pozdravil idejo o postavitvi takšnega muzeja, a je tudi on dogovoril, da mestna občina ne razpolaga s primernim prostorom v centru Ljubljane. Sledila je prošnja Ministrstvu za kulturo, kjer so prav tako odgovorili, da primernih prostorov nimajo. Nazadnje so se obrnili še na predsednika vlade, Mira Cerarja, s predlogom, da bi se del prostorov na Beethovnovi ulici, ki so že vrsto let prazni in nevzdrževani, namenili muzeju slovenske osamosvojitve. Slednji niti odgovoril ni. Od vseh naprošenih so tako dobili negativne odgovore, zato so zbrali vse napore in pridobili lastniške prostore, namenjene Muzeju osamosvojitve.
Naložbo v prostore so financirali deloma z lastnimi sredstvi
Predsedstvo Združenja VSO je na svoji seji v začetku septembra sprejelo sklep, s katerim je predsedniku dalo mandat za pripravo vzdržne finančne konstrukcije in izvedbo nakupa prostorov, primernih za muzej. Tako se je še v istem mesecu ponudila priložnost nakupa ustreznih prostorov v samem centru Ljubljane, na Cankarjevi 11. V Združenju VSO smo naložbo v prostore financirali deloma z lastnimi sredstvi (članarina, sponzorska sredstva in donacije), deloma pa z dolgoročnim kreditom, katerega odplačilo glavnice in obresti ne presega sredstev, ki jih zberejo s članarino in donacijami.
Vtisi prvih obiskovalcev so bili nadvse pozitivni
Obiskovalci so z navdušenjem dejali, da so zelo veseli, da je prišlo do otvoritve tega muzeja. Zahvalili so se tudi Alešu Hojsu, ki mu je uspelo odpreti muzej. Mladino, dijake in študente pa so pozvali, naj muzej obiščejo in spoznajo zgodovino slovenskega naroda, ker Slovenci moramo poznati svojo zgodovino, da gremo lahko v prihodnost.
Otvoritve so se udeležili slovenski osamosvojitelji in drugi visoki gostje, med njimi načelnik generalštaba Andrej Osterman, gospod Janez Janša, gospod Božo Predalič ter številni poslanci slovenskega in evropskega parlamenta.
Robert Fojkar Komac pa je imel to čast, da je zapel Zdravljico in Odo radosti.
I. K.