Podjetje, ki je ograjo postavilo, jo je sedaj na meji s Hrvaško začelo tudi podirati. Nezakonite migracije strmo naraščajo. Država ni izbrala najcenejšega ponudnika pri razpisu za odstranitev panelne ograje. Žično ograjo podira vojska.
Prejšnji mesec se je začelo podiranje panelne ograje na meji, ki je omejevala vstop nezakonitim migrantom. Nezakonite migracije predstavljajo sicer precejšno težavo, čeprav oblasti trdijo, da imajo situacijo pod nadzorom. Kljub temu zaznavajo veliko število nezakonitih migrantov v letu 2023. Golobova vlada je na začetku svojega delovanja začrtala do migrantov in prosilcev za azil prijaznejšo migrantsko politiko, in to ravno v času, ko so migracije znova v vzponu. Migrantska politika zdajšnje vlade naj bi se sicer osredotočala na “človekove pravice” migrantov in na učinkovitejšo azilno politiko oziroma hitrejšo obravnavo prošenj za azil. Pri tovrstnih odločitvah sodelujejo tudi migrantoljubni nevladniki, ki naj bi s svojim “svetovanjem” pomagali oblikovati migrantsko politiko. Nespametne odločitve na tem področju pa lahko povzročijo, da bo Slovenija postala migrantski žep, saj se zdi, da naše sosede resneje obravnavajo to problematiko.
Je ograja res nekoristna?
Kot smo že poročali, je bila ena prvih odločitev Golobove levoliberalne vlade, ko je prevzela državne posle, odstranitev ograje na južni meji, ki je bila postavljena v času najhujše migrantske krize. Šlo je za popolnoma ideološko odločitev, utemeljeno na ideologiji človekovih pravic, ki predstavlja novo skrajnost, saj postavlja pravice posameznika nad vse druge. Tako so tudi v primeru, če nekdo krši zakon, s tem ko nezakonito vstopa v neko državo, njegove pravice postale večja skrb od pravic državljanov te države do varnosti in v nekaterih primerih tudi od zakonodaje. Prvi del odstranjevanja ograje je potekal lani julija, ko je žičnato ograjo na meji s Hrvaško začela odstranjevati kar vojska. Prvi metri so bili odstranjeni na mejnem prehodu Krmačina pri Metliki. Treba je omeniti, da je letos prav na tem območju policija močno obremenjena zaradi nezakonitih migrantov in tihotapljenja ljudi. Takratna notranja ministrica Tatjana Bobnar je izjavila, da je ograja nekoristna pri preprečevanju migracij, zaradi rezilne žice pa povzroča tragedije, saj so nekateri ljudje v in ob reki Kolpi umrli, ko so se ji poskušali izogniti. Ali gre za nezakonite migrante, ki so se poskušali pretihotapiti v državo in jim to ni uspelo zaradi ograje? Kljub tragičnem koncu, ki so ga nekateri od njih doživeli v Kolpi, bi to pravzaprav pomenilo nasprotno, kot je dejala Bobnarjeva, da ograja torej deluje.
Ograjo podira podjetje, ki jo je postavljalo
Ograjo naj bi podiralo žalsko podjetje Minis, ki jo je 2015 v času vlade Mira Cerarja postavilo. Omenjeno podjetje je zmagalo na javnem razpisu, čeprav naj bi bila njihova ponudba kar trikrat dražja od najcenejšega ponudnika. Tako naj bi odstranjevanje ograje, ki je varovala našo državo pred nezakonitimi migranti, kar naj bi bilo po mnenju zdajšnje vlade »nehumano«, slovenske davkoplačevalce stalo sedem milijonov evrov, samo izvajanje pa bo predvidoma trajalo nekaj let. Podjetje Minis je za postavljanje ograje večinoma od Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve prejelo 9,94 milijona evrov. Ministrstvo za notranje zadeve je javno naročilo za podiranje ograje objavilo novembra lani, poleg Minisa pa so se prijavili še štirje ponudniki. Najcenejši je bil samostojni podjetnik in gradbenik iz Žužemberka Franc Mačerol, vendar pa ni bil izbran, ker za resnost ponudbe ni predložil finančnega zavarovanja v vrednosti sto tisoč evrov, zaradi česar je bila izbrana precej dražja ponudba.
Začetek podiranja panelne ograje
Čeprav se je zdelo, da je sprva prišlo do novih zapletov, je ministrstvo za notranje zadeve na koncu podpisalo pogodbo s podjetjem Minis, ki je letos v maju začelo podirati panelno ograjo. Začetek del, ki je potekal na območju nekdanjih mejnih prehodov Jelšane in Osilnica, sta si ogledala obrambni minister Marjan Šarec in notranji minister Boštjan Poklukar. Po besedah slednjega ograja ni več potrebna, ker bo breme obrambe schengenske meje sedaj preloženo na sosednjo Hrvaško. Kljub temu statistike kažejo, da Slovenija še zdaleč ni kar čez noč postala imuna na nezakonite migracije. Kot je bilo že omenjeno, je Slovenijo poleg panelne varovala tudi žičnata ograja, ki jo odstranjuje Slovenska vojska že od lanskega leta.
Nezakonite migracije strmo naraščajo
Če je Golobova vlada prepričana, da je ograja nepotrebna in celo škodljiva, govorijo statistike drugače. V primerjavi z lanskim letom je bilo letos do konca aprila zabeleženih kar 11.632 nezakonitih prehodov meje, lansko leto pa “samo” 3.648. Od tega je bilo v obeh letih največ primerov na južni meji s Hrvaško, lani 3.053, letos pa kar 10.973. V obeh primerih je bilo med nezakonitimi migranti največ Afganistancev. Od tega so kar 65,4 odstotka nezakonitih prehodov obravnavali policisti Policijske uprave Novo mesto, 25,4 odstotka pa koprski policisti. Balkanska migrantska pot je namreč zelo obljudena, postala pa naj bi tudi priljubljena pot tihotapcev. Prav tako je bilo letos do konca aprila izraženih kar 10.992 namer za podajo prošenj za mednarodno zaščito, v letu 2022 pa je bilo tovrstnih namer 2.738. Seveda se ilegalci s tem predvsem zavarujejo pred takojšnjo deportacijo, prošenj pa nimajo namena vložiti in niso do njih niti upravičeni. Je bilo pa kljub zaskrbljivemu naraščanju nezakonitih migracij letos v omenjenem obdobju vrnjenih tujim varnostnim organom samo 126 tujcev, lani pa 615. Po nekaterih neuradnih trditvah naj bi bili tudi migranti na balkanski poti izvedeli, da se je lani v Sloveniji zamenjala vlada, s tem pa so postale spremembe v naši migrantski politiki njim naklonjene.
Poleg Afganistancev, Kubanci, Rusi in Maročani
Nezakonite migracije naraščajo od polovice prejšnjega leta. Glede na zdajšnje stanje in neučinkovitost naše vlade se zdi, da nas v prihodnosti ne čaka nič dobrega. Primerjave kažejo, da se Golobova vlada noče korenito poprijeti s tem problemom in da je naklonjena migrantom ter veliki demografski zamenjavi. Poleg Afganistancev so bili najpogosteje kot nezakoniti migranti obravnavani Maročani, državljani Rusije in Kubanci. Če gre v primeru Rusije velikokrat za ljudi, ki se hočejo izogniti vpoklicu v vojno, pa v drugih državah ta čas ni vojne, temveč gre za ekonomske migrante. Azilni domovi naj bi bili v Sloveniji že dlje časa prenatrpani. Ob podiranju ograje je bilo slišati tudi trditve, da je bila ta slaba za turizem. Morda bo turistom bolj všeč, če bodo v prihodnosti na obisku v naši državi namesto ograje ob meji lahko opazovali skupine tavajočih migrantov, ki se že zdaj potikajo po obmejnih krajih.
Andrej Sekulović