Lovska družina Predgrad je zadnjo nedeljo v oktobru priredila lovsko mašo, v čast svetemu Hubertu, zavetniku lovcev. Lovsko mašo sicer vsako leto tradicionalno priredi Zveza lovskih družin Kočevje.
Lovska maša, znana tudi kot Hubertova maša, je posebna bogoslužna slovesnost v čast svetemu Hubertu (ali Hubertusu), ki je zavetnik lovcev, gozdarjev in ljubiteljev narave. Ta tradicija je globoko ukoreninjena v evropski (in slovenski) lovski kulturi in se običajno izvaja 3. novembra, na godovni dan svetega Huberta.
Maša ni le verski obred, temveč tudi priložnost za spoštovanje narave, spomin na pokojne lovce in krepitev skupnosti v lovski bratovščini. Pogosto se izvaja v naravnem okolju, kot so gozdovi ali lovski domovi, z elementi lovske simbolike, kot so rogovi, lovska oblačila in tradicionalna glasba.
Zahvalni govor je imel mag. Robert Tomazin, starešina LD Predgrad:
“Drage lovke, dragi lovci, spoštovani duhovnik, cenjeni gostje in prijatelji lovske bratovščine, danes smo se zbrali ob lovski sveti maši – v trenutku miru, ko se človek ustavi, pogleda vase in se zave, da je narava več kot le okolje našega delovanja. Narava je Božji dar, zaupana tudi nam v skrb, ne v last.
Lovci smo po evropskem izročilu varuhi narave, ne njeni gospodarji. Naš etos temelji na spoštovanju življenja, na preudarnosti in kulturi – kulturi odnosa do divjadi, do gozda, do sočloveka. Ta kultura je več kot pravila lova; je način življenja, v katerem se prepletajo narava, skupnost in vera. Ko se danes zahvaljujemo za vse darove, ki nam jih leto prinaša – za zdravje, tovarištvo, varnost v lovišču in lepoto naših gozdov – naj bodo naše misli usmerjene k trem besedam, ki jih poznamo iz Svetega pisma: vera, upanje in ljubezen.
Vera – v človeka, v naravo in v pravičnost naših dejanj. Vera, da delamo prav, ko varujemo in ne uničujemo, ko spoštujemo in ne izkoriščamo.
Upanje – da bodo naši gozdovi ostali živi, da bomo modrost starejših prenesli na mlajše, da bo lovska tradicija ostala most med generacijami.
Ljubezen – do domovine, do narave in do bratov v lovski družini. Ljubezen, ki nas vodi k dobremu, k sožitju in k hvaležnosti za vsak dan, ki ga preživimo v naravi.
Naj te tri besede spremljajo tudi naše delo v lovišču in v vsakdanjem življenju. Naj nas opominjajo, da smo del večje zgodbe – zgodbe, v kateri smo poklicani, da s spoštovanjem in hvaležnostjo ohranjamo tisto, kar nam je zaupano.
V imenu Lovske družine Predgrad se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste danes z nami – posebej našemu duhovniku, pevcem, praporščakom in vsem, ki s srcem ohranjate lovsko tradicijo živo. Naj nas pri tem vodi vera, krepi upanje in povezuje ljubezen.“
C. Š.