Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se izvaja projekt “Medijska krajina v Sloveniji med pluralizacijo in homogenizacijo”, ki je sofinanciran s strani kulturnega ministrstva. A očitno se prav nikomur na omenjenem ministrstvu ne zdi prav nič sporno, da kot član raziskovalne skupine sodeluje kar ministričin partner. Toliko o spremembi politične kulture, ki jo je vodja aktualne vlade pompozno napovedal pred vstopom v politiko.
Portal Preiskovalno.si razkriva, da gre v omenjeni zadevi za triletni projekt v vrednosti skoraj 300.000 evrov, čigar cilj je med drugim “analizirati ključne razsežnosti in vzorce raznovrstnosti v produkciji, distribuciji in konsumpciji medijskih vsebin na izbranem vzorcu slovenskih medijev in njihovih uporabnikov”.
Ministrstvo seznanjeno s tveganjem navzkrižja interesov
Ministrstvo za kulturo, ki ga vodi koordinatorica Levice Asta Vrečko, v zagovor pojasnjuje, da je temo projekta predlagal predhodnik, minister Vasko Simoniti, izbirni postopek pa se je pričel v času Janševe vlade, na začetku leta 2022. “Razpis naj bi sicer vodila Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS), Ministrstvo za kulturo pa je sodelovalo kot sofinancer,” ob tem navajajo pri portalu in dodajajo, da jim je vodja projekta, ki se zaključuje 30. septembra letos, prof. dr. Igor Vobič pojasnil, da je fakulteta, kjer je doc. dr. Aleksander Sašo Slaček Brlek zaposlen kot znanstveni sodelavec tako kulturno ministrstvo kot tudi agencijo junija 2022 obvestilo o tveganju navzkrižja interesov. Kot so jim pojasnili, njihov znanstveni sodelavec, ki sodeluje pri samem projektu, skupaj z aktualno ministrico živi v zunajzakonski skupnosti. Svojo navedbo pa so podkrepili tudi s posredovanim dokumentom.
Ministričin partner še naprej ostaja del raziskave, to potrjuje, da nikogar na kulturnem ministrstvu ni niti najmanj zmotilo, da bi ta prejemal plačilo za raziskovalno delo. Povrhu vsega pa tukaj ne smemo zanemariti, da gre v primeru ministričinega partnerja za osebo, ki je aktivna v stranki Levica. Slednji namreč “aktivno soustvarja politične strategije ene od parlamentarnih strank”, prav tako pa je v preteklosti pokazal politične ambicije, ko je na listi stranke Levica kandidiral za evropskega poslanca. Tukaj se lahko seveda zlahka marsikomu postavi vprašanje, ali lahko takšna oseba na objektiven način sodeluje pri preučevanju pluralnosti naše medijske krajine.
Za Levico bi omejevanje raziskovanja pomenilo resno kršitev Ustave RS
“Politična pripadnost sama po sebi ne sme biti razlog za dvom v strokovnost raziskovalca,” pa medtem vztrajajo v koalicijski stranki Levica in dodajajo, da politično udejstvovanje in članstvo v stranki nista v nasprotju z etičnimi pravili ljubljanske univerze. “Kodeks etike za raziskovalce Univerze v Ljubljani poudarja kompetentnost, etično ravnanje, odgovornost do družbe ter spoštovanje pravic in dostojanstva vseh posameznikov,” med drugim pojasnjujejo in izražajo prepričanje, da bi po njihovo “omejevanje ali onemogočanje raziskovalnega delovanja na podlagi (določenega) političnega prepričanja pomenilo resno kršitev Ustave RS in Evropske konvencije o človekovih pravicah ter bi bilo v nasprotju z osnovnimi vrednotami demokratične družbe”. Ob tem so izpostavili nekaj členov Ustave RS in pa člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavljajo svobodo izražanja, pravico do zbiranja in združevanja, enakost pred zakonom ne glede na politično in drugo prepričanje in prepoved diskriminacije na podlagi političnega ali drugega prepričanja.
Ker gre v konkretnem primeru za raziskavo, ki bo lahko imela vpliv na oblikovanje medijske zakonodaje, portal izpostavlja neprimernost sklicevanja Levice na ustavne pravice in domnevno diskriminacijo. “V tem kontekstu postane vprašanje videza nepristranskosti ključnega pomena,” so jasni in izpostavljajo, da se v luči dejstev, da v raziskavi sodeluje ministričin partner, ki je član iste stranke kot ministrica, in da je kulturno ministrstvo tisto, ki raziskavo sofinancira, poraja vprašanje okrog jasnosti postavljanja meja med politiko, interesi in znanostjo. Lahko pa bi se sicer ministričin partner odpovedal nadaljnjemu sodelovanju pri projektu, saj je znano, da lahko v javnosti že samo tveganje navzkrižja interesov vzbudi dvom v delo vseh ostalih strokovnjakov, ki sodelujejo pri sami raziskavi.
S. K.