V Državnem zboru je danes Robert Golob odgovarjal poslancem na vprašanja o zdravstveni dejavnosti, krajšanju čakalnih dob in o obrambnih zmogljivostih Slovenije in Evropske unije. Poslanka Jelka Godec je vprašala Goloba o smiselnosti reševanja čakalnih dob na način, da ne pride naslednji pacient na vrsto, če se prejšnji odloči, da gre k zasebniku, temveč tisti, ki je zadnji v vrsti. A Golobu se očitno zdi preskakovanje vrst dobra rešitev.
Poslansko vprašanje je postavila tudi poslanka poslanske skupine nepovezanih poslancev Eva Irgl, ki je opozorila na resno stanje v slovenskem zdravstvenem sistemu, ki se že dolgo poslabšuje, vendar pa je v zadnjem času eskaliralo. Poudarila je, da stroka opozarja na preobremenjenost, slabe delovne pogoje in prenizko plačilo, še posebej na podpornih delovnih mestih v zdravstvu. “Največji problem pa je seveda pomanjkanje zdravstvenega kadra,” je dejala, pri čemer je izpostavila naraščajoče odhode zdravnikov, kar še dodatno ogroža sistem. “Kako nameravate preprečiti nadaljnje odhode zdravnikov in zagotoviti, da ljudje ne bodo ostali brez osnovne zdravstvene oskrbe?” je zaključila svoje vprašanje.
Golob: Stanje v zdravstvenem sistemu se izboljšuje
Robert Golob je v svojem odgovoru ponovil, kar govori že ves čas, da je zdravstvo kljub trenutnim izzivom in težavam prva prioriteta vlade. Vztrajal je, da je vlada in parlament sprejela odločitev, da to slabo stanje obvladajo, pri čemer se osredotočajo na jasno ločitev med javnim in zasebnim sektorjem. Rekel je, da so rezultati že vidni, saj “se stanje v javnem zdravstvenem sistemu izboljšuje.” Glede ukrepov, ki jih je vlada sprejela za izboljšanje sistema, je povedal: “Povišali smo število vpisnih mest, seveda, študij traja, ampak smo jih povišali na obeh univerzah.” V kratkoročnem smislu pa je bila sprejeta tudi radikalna sprememba zakonodaje glede pridobivanja delovnih dovoljenj, kar je omogočilo, da je v Slovenijo prišlo več zdravnikov iz tujine.
V nadaljevanju je poslanka SDS Jelka Godec predsedniku vlade postavila vprašanje glede sprememb v obvladovanju čakalnih vrst v zdravstvu. Poudarila je, da je v nedavnem intervjuju predsednik vlade dejal, da se čakalne vrste skrajšujejo, vendar je bila zaskrbljena nad načinom, kako se to izvaja. “V intervjuju ste dejali, da je bila do sedaj zadeva takšna, da so ljudje hodili k zdravniku lepo po vrsti,” je začela Godec, pri čemer je izpostavila, da sedaj, po uvedbi novega sistema, ne pride naslednji pacient na vrsto, če se prejšnji odloči, da gre k zasebniku, temveč tisti, ki je zadnji v vrsti.
Kakšna je razlaga Goloba, da pride na vrsto tisti, ki je zadnji, in ne tisti, ki je naslednji v vrsti?
Godčeva je vprašala, kako to vpliva na konkretnega bolnika, še posebej tistega, ki je “preskočil vseh 200 ostalih pacientov.” Njeno vprašanje je bilo jasno: “Kaj to pomeni za Jožico iz Tajht na Planini? Kaj je za njo bolje?” V nadaljevanju je opozorila tudi na administrativne spremembe, ki so bile uvedene, kot na primer sprememba pravilnika, kjer je čakalna doba na napotnico s 14 dni prešla na 30 dni. “In tisti, ki je čakal pred 25 dnevi, je bil nedopustno dolgo. Danes več ni,” je dejala Godec in še enkrat poudarila, da njen pomislek ostaja, saj se “čakalne dobe skrajšujejo administrativno, ne po naravni poti.” Na koncu je ponovno postavila vprašanje, ki je bilo osredotočeno na pravičnost sistema: “Kakšna je vaša razlaga tega, da pride na vrsto tisti, ki je zadnji, in ne tisti, ki je naslednji v vrsti?”
.@jelka_godec: V zdravstvu po novem velja: “zadnji pride, prvi melje”. 🤦♀️
Če kdo izstopi iz čakalne vrste, se ne premakne naprej tisti za njim, ampak mesto dobi zadnji, ki je šele vstopil v vrsto ‼️
Učinek❓Statistika zadovoljna, zmeda popolna, bolnik pa naj si pomaga, kakor ve… pic.twitter.com/dcQh8iZYYk— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 28, 2025
Preskakovanje vrst se Golobu zdi dobra rešitev
Predsednik vlade Golob je v svojem odgovoru na vprašanje Jelke Godca nejasno pojasnil, kako deluje novi sistem obvladovanja čakalnih vrst. “Probajte si vsi predstavljati popolnoma logično situacijo,” je začel Golob in povedal, da ni nobenih sprememb za tiste paciente, ki ostanejo v svojem vrstnem redu, saj obdržijo svoje termine, ne prihaja do napak pri naročanju, in ne izgubljajo časa, ki bi ga porabili za čakanje ali za dopust. “Vsem ostalim se nič ne spremeni. Obdržijo svoje termine, ne prenaročamo jih, ne izgubljamo ne časa, ne obremenjujemo zdravstvenih delavcev s sprejemanjem naročanj,” je dejal in pojasnil, da se na ta način doseže red, ki je za paciente in zdravstvene delavce bolj učinkovit. Golob je nadaljeval z izpostavitvijo pozitivnih izkušenj posameznikov, ki so se obrnili nanj in pohvalili sistem, saj so lahko prišli na vrsto hitreje, kot bi sicer čakali.
Jelka Godec je v svojem odgovoru na vprašanje predsednika vlade izpostavila, da se čakalne vrste ne rešujejo z administrativno kreativnostjo. “Ta kreativnost, ki se kaže kot administrativna kreativnost, je neverjetna,” je dejala in pojasnila, da ne razume, zakaj pacient, ki čaka šest mesecev, ne bi prišel na vrsto, ko se sprosti mesto. “Če stojim v vrsti, če čakam šest mesecev, in se pred mano sprosti eno mesto, zakaj ne pokličete mene, ki čakam že šest mesecev?” je vprašala.
Zasebniki krajšajo čakalne vrste
Dodala je, da je sistem nepošten, če tisti, ki je zadnji v vrsti, pride prej kot tisti, ki čaka dlje. Opozorila je še, da očitno vrste skrajšujejo zasebni zdravniki, saj ko gre po Golobovem mnenju pacient iz čakalne vrste k zasebniku, naslednji na vrsto pride zadnji v vrsti. Godčeva je zaključila s kritikami sistema, ki naj bi omogočal preskakovanje vrst. Golob očitno ni razumel (ali ni želel) prispodobe Godčeve o krajšanju čakalnih vrst s strani zasebnikov, zato ji je zabrusil, da je njena bolečina oziroma opozicije zakon o zdravstvenih dejavnostih. “To bo vaša velika bolečina in sramota čez pol leta”, mu je odgovorila Godčeva.
Pri tem je opozorila, da ne zagotavlja pravičnega zdravstvenega sistema, saj ljudje čakajo na obravnavo mesece ali celo leto, nato pa so prisiljeni poiskati pomoč v zasebnem sektorju, če si to lahko privoščijo. Kritizirala je vlado, da čakalnih vrst ne rešuje sistemsko, temveč zgolj administrativno: “Če ima kdo probleme s čakanjem v javnem zdravstvenem domu, naj piše na vlado, ker tam je delovna skupina, ki se ukvarja s krajšanjem čakalnih dob in humanitarnimi prijemi, ki skrajšujejo čakalne vrste”, je cinično odgovorila Golobu, kot je Golob odgovoril Janezu Ciglerju Kralju glede najnižjih plač. Več tukaj. Ob tem je premierja obtožila zavajanja javnosti in prikrivanja dejanskega stanja, saj ministrstvo za zdravje priznava, da so bile čakalne dobe skrajšane le administrativno, ne pa v resnici.
Zadnje poslansko vprašanje je postavil poslanec Golobove stranke Gibanje Svoboda Dušan Stojanovič. Premierja je spraševal o aktualnem dogajanju na področju varnosti, odpornosti in obrambnih zmogljivosti Slovenije in EU. Mednarodne skupnosti in odnosi so namreč postali geopolitično zelo kompleksni, saj se svet v zadnjem letu drastično spreminja zaradi konfliktov na Bližnjem vzhodu, v Ukrajini in drugod po svetu. V tem kontekstu Stojanovič pravi, da “mir, varnost in blaginja v Evropi niso več samoumevni”, kar potrjujejo tudi vse pogostejši oboroženi spopadi ter negotovost v naši neposredni soseščini.
Namesto, da odgovori, kako je Slovenija pripravljena na varnostne grožnje, Goloba bolj zanima Gaza
Pri tem je povedal to, kar Golobova vlada zagovarja, da obramba ni povečevanje oboroževanja za vsako ceno, še posebej ne na račun socialne blaginje. “Zadnjih 10 let smo živeli v iluziji, da vojne v Evropi, vojne v naši neposredni soseščini, ne bo. Ta iluzija je bila v zadnjih dveh letih žal kruto razbita – najprej z ruskim napadom na Ukrajino, potem pa tudi z izraelskim nasiljem nad Palestinci, tako na Zahodnem bregu kot v Gazi”, je odgovoril Golob.
Sloveniji spet zavida cela Evropa
“Dolžni smo, da poskrbimo za varnost države in vseh njenih prebivalcev. Okrepiti moramo tako obrambo kot varnost in odpornost. Slovenija je posebna, in to priznavajo vsi v Evropi, saj daje na prvo mesto delovanje širše družbe v okviru sistema zaščite in reševanja ter civilne zaščite, v katerega je vključeno največje možno število prebivalcev. Odpornost, ki se je tako dobro pokazala ob naravnih katastrofah, kot so bili požari in poplave, je za Slovenijo velik ponos. Ta sistem moramo graditi naprej, saj je temelj, na katerem gradimo tudi drugi steber – varnost državljanov, kibernetsko varnost, varnost pred migracijskimi krizami ter širšo varnost države”, je povedal Golob.
Golob je ponovil: Obramba ni samo orožje
Moramo krepiti kolektivni duh, ki ga imamo, za razliko od drugih držav v regiji, je dejal Golob in ponovil, da obramba ni samo orožje. “Slovenija ne bo nikoli gradila ofenzivnih ali napadalnih sistemov – vsi naši napori bodo usmerjeni v krepitev varnosti in obrambe na lastnem ozemlju.”
Ob koncu se je predsednica Urška Klakočar Zupančič spotaknila ob dejstvo, da se je Janez Janša udeležil mednarodne konference o boju proti antisemitizmu, proti sovraštvu nad Judi po celi Sloveniji. “Srčno upam, da je šel prižgat svečke na otroške grobove v Gazi.”