Potem, ko je Državni zbor potrdil šesti sklop protikoronaskega paketa pomoči v času epidemije, vlada pripravlja že sedmi paket v katerem so največ poudarka namenili pomoči gospodarstvu. Poleg predlogom pomoči gospodarstvu pa bodo vključili dodatek upokojencem in družinam, status verskih uslužbencev pa se bo izenačil s tistim, ki ga imajo samozaposleni v kulturi, ki svoje dejavnosti ne morejo opravljati zaradi epidemije koronavirusa. Med predlogi se po navedbah medijev znašlo tudi prenehanje delovnega razmerja zaposlenim, starim najmanj 65 let z vsaj 40 leti pokojninske dobe, sofinanciranje izvedbe množičnega testiranja na novi koronavirus, hitrejša izplačila državnih pomoči podjetjem in likvidnostna pomoč podjetjem. Medtem pa je v javnosti potrjeno, da bodo zaposleni prejeli 100-odsototno povračilo bolniškega staleža, v primeru okužbe s koronavirusom. Predsednik vlade pa je na Twitterju potrdil tudi pomoč prostovoljnim gasilskim društvom, ki letos zaradi epidemije ne morejo zbirati prostovoljnih sredstev s pomočjo koledarjev, kot vsako leto poprej.
Kot navaja Delo bi upokojenci poleg izredne dvoodstotne uskladitve pokojnin decembra prejeli še en solidarnostni dodatek, ki bi bil izplačan ob decembrski pokojnini oziroma najkasneje do sredine januarja. Tako kot spomladi naj bi tudi tokrat vsi s pokojninami do 714 evrov prejeli dodatke v treh višinah – od 130 do 300 evrov. Tisti s pokojninami do 510 evrov bi prejeli 300 evrov dodatka, upokojenci s pokojninami do 612 evrov bi prejeli 230 evrov, upokojenci s pokojninami do 714 evrov pa 130 evrov dodatka.
V sklopu sedmega protikoronskega paketa naj bi vključili tudi pomoč družinam. Starši, ki prejemajo otroški dodatek do petega dohodkovnega razreda, naj bi prejeli 50 evrov na otroka. Za tiste, ki so izgubili delo med trajanjem epidemije, pa se naj bi proučevala možnost o nadomestilu za brezposelnost, tudi če po osnovnih pravilih, ki jih določa Zavod za zaposlovanje trenutno ne izpolnjujejo pogojev zanj.
https://twitter.com/tomazgantar/status/1332690253778456581?s=20
Po uradnih informacijah je ministrstvo za zdravje prisluhnilo opozorilom zaposlenih v zdravstvenih in socialnih zavodih, ki v primeru okužbe z novim koronavirusom na delovnem mestu zaenkrat niso bili upravičeni do stoodstotnega bolniškega nadomestila. V sedmem protikoronskem svežnju ukrepov bo tako vključen predlog, da se z osemdeset na sto odstotkov dvigne nadomestilo za zaposlene v zdravstvu, ki so se dokazano okužili na delovnem mestu.
Temeljni dohodek za verske uslužbence
Status verskih uslužbencev, ki zaradi epidemije koronavirusa ne morejo opravljati svojega dela, bi se po predlogu njihov status izenačil s tistimi, ki so samozaposleni v kulturi. Verskim uslužbencem naj bi naslednji protikoronski sveženj ukrepov prinesel univerzalni temeljni dohodek. Ta naj bi do preklica epidemije znašal 700 evrov za verskega uslužbenca. Plačevanje socialnih prispevkov duhovnikov, redovnic in drugih verskih uslužbencev je sicer država prevzela že v šestem protikoronskem svežnju. S sedmim svežnjem pa naj bi ministrstvo za kulturo želelo začasni ukrep preoblikovati v trajnega, kar pomeni, da bi bili prispevki verskih uslužbencev tudi po epidemiji kriti iz proračuna.
Sofinanciranje hitrih testov za podjetja
Na ministrstvu za gospodarstvo predlagajo zlasti ukrepe za izboljšanje likvidnosti gospodarstva, kar naj bi dosegli tudi z zagotovitvijo proračunskih sredstev slovenskemu podjetniškemu skladu za hitra likvidnostna posojila za mikro, mala in srednje velika podjetja. V osnutku je tudi predlagana pomoč gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom in zadrugam pri nakupu antigenskih hitrih testov. Ta naj bi znašala 40 evrov na zaposlenega.
Poseben ukrep predlagajo tudi za tako imenovano industrijo srečanj, je poročal časopis Dnevnik. Dogodki, kot so sejmi in razstave, bi se po novem lahko izvajali, a pod pogojem, da se pri dogodku upoštevajo pravila NIJZ-ja, vsem udeležencem pa je zagotovljeno testiranje z antigenskimi hitri testi na novi koronavirus.
Ena bolj perečih tematik v sklopu PKP7 ostaja tudi zamrznitev minimalne plače
Medtem ko bi po eni strani dogovorjen dvig minimalne plače še dodatno obremenil delodajalce, ki v teh kriznih časih težko poslujejo, so tukaj tudi sindikati, ki menijo, da bi morali poskrbeti za dvig minimalne plače. Po navedbah medijev zato ministrstvo predvideva dve možnosti, s katerimi bi lahko reševali to problematiko. Ena možnost je, da bi trenutno višino minimalne plače ohranili do konca leta 2021, druga rešitev pa predvideva trimesečni odlog, nato pa bi do konca septembra razliko med obstoječo in zvišano minimalno plačo subvencionirala država.
Gostinskim in turističnim podjetjem naj bi se v sklopu PKP7 obetala zagotovitev proračunskih sredstev in sredstev SID banke za ugodna posojila za turistična in gostinska podjetja. Na zavodu za zaposlovanje se je od začetka epidemije koronavirusa do konca oktobra sicer prijavilo 9537 novih brezposelnih iz panoge gostinstva in turizma. V sektorju ob tem ugotavljajo, da je brez dela ostalo najmanj še enkrat toliko zaposlenih za določen čas, študentov in drugih. Opozarjajo, da se bo brez pravočasne in zadostne pomoči države to število še povečevalo. Po mnenju generalne sekretarke Sidnikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Brede Črnčec bi teh lahko še bilo dodatnih deset tisoč.
Direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo pravi, da so z dosedanjimi ukrepi vlade zadovoljni, medtem pa sam pritrjuje, da se bojijo še več odpuščanj. “Jesenska prepoved poslovanja je celo panogo postavila na rob preživetja,” je dejal za STA. “Ukrep čakanja na delo uporablja velika večina ponudnikov, vseeno pa pričakujemo nadaljnje naraščanje odpuščanj,” je še dodal. Na splošno pa si v tem sektorju želijo, da bi pomoč s strani džave prišla prej, saj se soočajo z likvidnostnimi težavami. “Decembra bodo izplačila za plače v oktobru, šele 20. januarja bomo pokrili fiksne stroške – stroške, ki so bili že zdavnaj plačani,” je pozval predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Blaž Cvar.
Prostovoljnim gasilskim društvom, katerih člani v decembrskih dneh običajno prodajajo koledarje oz. zbirajo prostovoljne prispevke, bomo v #PKP7 zagotovili nadomestilo v višini lanskih v tem času zbranih prispevkov. Ker delujejo za skupno dobro, jim bomo skupaj pomagali. Foto: D pic.twitter.com/GczpdhzDig
— Janez Janša (@JJansaSDS) December 2, 2020
Predsednik vlade Janez Janša je Twitterju zapisal, da bodo v sklopu PKP7 pomagali tudi prostovoljnim gasilskim društvom, katerih člani v decembrskih dneh običajno prodajajo koledarje oziroma zbirajo zbirajo prostovoljne prispevke. Gasilcem bodo pomagali tako, da jim bodo zagotovili nadomestilo v višini prispevkov, ki so jih lani zbrali. “Ker delujejo za skupno dobro, jim bomo skupaj pomagali,” je dejal premier.
Na ministrstvo za finance smo se obrnili z novinarskim vprašanjem, če omenjene informacije iz medijev o PKP7 držijo, oziroma ali imajo v mislih še kakšne dodatne ukrepe. Na ministrstvu so nam odgovorili takole:
Ministrstvo za finance v sodelovanju z drugimi resorji pripravlja predlog sedmega protikoronskega paketa ukrepov. Ker usklajevanja še potekajo, o vsebini PKP7 še ne moremo govoriti.
Sara Rančigaj