Romska problematika v jugovzhodni Sloveniji je dosegla najnižjo točko v obdobju samostojne Slovenije, pravijo predstavniki civilnih iniciativ. Kljub številnim pozivom obupanega prebivalstva se oblast, ki lahko sprejme rešitve in ukrepe, ne odziva. Zato bo protest v četrtek, 19. septembra, ob 10. uri – ravno takrat, ko v kulturnem domu Škocjan poteka seja Medresorske vladne komisije za urejanje položaja Romov.
Predstavniki sedmih civilnih iniciativ iz jugovzhodne Slovenije in Posavja so namreč poslali dopis predsedniku vlade Robertu Golobu z zahtevo, da se jih aktivno vključi v pripravo ukrepov za reševanje romske problematike, a kot pravi predstavnik novomeške iniciative Silvo Mesojedec, Golobu “ni bilo vredno odgovoriti na naš dopis“. Zato so se odločili za protest združenih civilnih iniciativ, da s protestnim shodom pred kulturnim domom to zahtevo podkrepijo.
Civilne iniciative iz občin Brežice, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje, Novo mesto, Škocjan in Šentjernej že dolgo pozivajo vlado k takojšnjemu ukrepanju. Opozarjajo, da niso nestrpni do Romov kot skupine, a so posamezni incidenti in naraščajoča napetost med skupnostmi privedli do zaskrbljujočega stanja na terenu. Poudarjajo, da je stanje alarmantno in zahteva nujne rešitve.
Opozarjali so na proteste, a jih Golob ni jemal resno
Konec septembra so civilne iniciative pozvale predstavnike vlade na sestanek, da jim predstavijo dogajanje na terenu in možne rešitve. Dejali so, da je predlogov veliko, saj da najbolje poznajo lokalno dogajanje. Dodali so, da v kolikor posluha ne bo, ne vidijo druge rešitve, kot so protesti. Jutri, v četrtek, bodo opozorila tudi uresničili. Kot pravijo, bo to le začetek njihovih aktivnosti, dokler ne bo dosežena normalizacija razmer v jugovzhodni Sloveniji.
Romska problematika se le stopnjuje
Slovenijo namreč pretresajo številni incidenti, povezani z romsko problematiko. Med najbolj odmevnimi so bili konflikti med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom zaradi kriminalnih dejanj posameznikov, kraje, nasilnih otrok v šoli, nenazadnje se streljajo tudi med seboj. Lokalno prebivalstvo zahteva boljše ukrepe države za zagotavljanje varnosti in izboljšanje sobivanja, a naletijo na gluha ušesa Golobove vlade.
A. G.