“Znani so primeri ponarejanja diplomskih del, prepisovanja, kupovanja diplom, kriminalnega pridobivanja diplom, ni pa znan primer v obratno smer, kakršen je moj, kjer je kriminalno dejanje uničenja diplomskega dela s preprečitvijo zagovora diplomskega dela zagrešila dekanja,” je izpostavil Izidor Predan, ki mu za preganjanje takega kaznivega dejanja preostane samo kazenska ovadba zoper dekanjo pravne fakultete Maribor Vesno Rijavec. S kazensko ovadbo skoraj zagotovo ne bi uspel, ker je po lastnem prepričanju na sodnih, tožilskih in izobraževalnih spiskih Kučanovih političnih sovražnikov, ne da bi kdaj koli kaj političnega izjavil. “Za razliko od mojega deda Franca Miklavčiča, ki je bil obsojen zaradi verbalnega delikta, ter za razliko od moje matere, ki so jo dali v dva kazenska postopka, sicer neuspešna, zaradi verbalnih deliktov kot branilko človekovih pravic in žvižgačico,” je Predan pojasnil svoje okoliščine. Franc Miklavčič je bil pred 2. svetovno vojno ustanovitelj krščanskih socialistov, kar se ni hotel vpisati v komunistično partijo, je bil kot angleški vohun določen za likvidacijo, vendar je partizani niso želeli izvršiti.
“Moja življenjska izkušnja v posebej zame kriminalnem izobraževalnem sistemu nove demokratične državne ureditve Republike Slovenije – je nekaj, kar se nikoli ne bi smelo zgoditi,” je poudaril Izidor Predan in pojasnil, da se je to zgodilo in se še naprej dogaja zoper njegovo eksistenco z bojkotom izobčenega mladega človeka. “Skoraj celo moje življenje, 30 let je dolgo obdobje za razmislek, zakaj se to sploh lahko dogaja. Nastala je nova država Republika Slovenija, z novim družbenim redom – a z istim predsednikom nove države. Če nastane nova država se kot prvo zamenja predsednika države Milana Kučana, slovenskega Tita,” je zapisal. Milan Kučan po besedah Predana še 19 let po treh predsedniških mandatih izvaja svoje uničevalne projekte s spiski svojih političnih sovražnikov na sodiščih in drugod. Zato v Sloveniji nimamo neodvisnega sodstva, nimamo neodvisnih medijev. “Res nisem nastanjen na Golem otoku, a se maltretiranje mene, postavljanje mene izven zakona, znotraj državnega izobraževalnega sistema – nadaljuje nekaznovano, z izdatno Kučanovo pomočjo, sistematično, dolgotrajno, eksistenčno ogrožujoče,” je izpostavil in dodal, da je objava njegovega izobraževalnega življenjepisa na spletnih straneh upor proti lokalnemu nacizmu. “Želim izpostaviti, da ni nikakršno naključje, da po šestih letih pisanja prošenj za zaposlitev, tudi zelo skromnih, na Petrol, Pomoč na domu, Mestno redarstvo, Upravna enota, nikoli nisem izbran. To delajo spiski političnih sovražnikov, da sem v popolni blokadi,” je še opozoril Predan.
V Sobotni prilogi Dela je bila v začetku aprila objavljena ena od številnih promocij zdaj že naslednje generacije Tito/Kučanovih družinskih privilegirancev – Nike Kovač. Jugoslovanski privilegiji se seveda dedujejo, njen ded je Božo Kovač, sekretar Foruma 21 in Kučanova desna roka. Pri Kovačih so zagotovljeni honorarji, neomejen medijski prostor za vsako neumnost in hvalospevi. Kovačeva se je proslavila, ko je v času volilne kampanje predlagala zakon o škodljivih ukrepih oblasti v zadnjih dveh letih, “da bi zakonodajalec lahko z eno potezo odpravil množico zakonskih določb, sprejetih” v za polovico skrajšanem mandatu vlade Janeza Janše. Predlog takšnega zakona je po mnenju Predana smešen. Kovačeva ne razume ne prava, ne demokracije. Kjer je kontinuiteta oblasti in ne gre za spremembo družbenoekonomskega reda z novimi volitvami, se ne ukine vseh zakonov, sprejetih v določenem časovnem obdobju. “Prav gotovo pravno gledano ni možno z enim Nikinim zakonom izbrisati vseh zakonov, sprejetih v določenem obdobju,” je prepričan Predan, ki meni, da želi Kovačeva s tem predlogom odpraviti tudi zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR), ki ga je pripravila Vlada RS in je bil sprejet 18. 11. 2021.
V predsedniškem mandatu Milana Kučana sta bila z njegovo vednostjo in odobravanjem, brez Kučanovega zoperstavljanje ali poprave stanja, izvedena dva tajna, množična izbrisa v samostojni Sloveniji, za kar je Kučan kot predsednik RS objektivno odgovoren. Prvi je bil izbris Neslovencev leta 1992, proti katerem se je boril edino Helsinški monitor Slovenije in ga dokazal na mednarodnem nivoju leta 2003 pred komisijo UN CERD v Ženevi. Drugi izbris je bil izveden leta 1999, ko je bil sprejet zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), po katerem so sodišča izvedla množičen tajni izbris družb z omejeno odgovornostjo in delniških družb, katerih dolgove so sodišča kriminalno naprtila samim družbenikom, ki ne odgovarjajo z zasebnim premoženjem. Gre za plenjenje zasebne lastnine po nalogu slovenskih sodišč, kar je v zgodovini že izvedel Hitler leta 1934. Leta 2016 je leva vlada izvedla še izbris študentov z novelo zakona o visokem šolstvu ( ZViS-D), s katero je ukinila stari univerzitetni študijski program in množico študentov “izbrisala” s tem, da jim je preprečila dokončanje študija po starem in jim izbrisala, anulirala opravljene izpite.
“Vidi se, da je ‘levičarjem’ zelo priljubljen izbris, zato tudi zdaj njihova nova generacija dela na zadržanju in ohranitvi krivic, ker se te ne smejo popraviti, kar bi škodilo njihovim, v Titovi Jugoslaviji pridobljenim trajnim privilegijem,” je pokomentiral Predan, ki je opozoril, da po drugi strani v Sloveniji tudi obstajajo državni sovražniki – kar se prav tako deduje iz roda v rod. Sam je status političnega sovražnika Milana Kučana podedoval po svoji materi Nevi Miklavčič Predan zaradi njenega zavzemanja na HMS, v javnosti in mednarodno, za osvoboditev izbrisanih Neslovencev, pri čemer je povzročila napade na Kučana. Prav tako je status podedoval po svojem dedu Francu Miklavčiču – Florijanu, ki je bil leta 1976 obsojen na pet let in osem mesecev strogega zapora, in sicer zaradi objave članka v bran Edvardu Kocbeku – v članku je med drugim zahteval javno obravnavo povojnih pobojev vojnih ujetnikov. Tudi Predanovi mami je grozil zapor, vendar pa dva politična kazenska procesa nista uspela zaradi mednarodnih intervenc.
Predan pripoveduje, da je že v osnovni šoli izkusil, kaj pomeni biti državni sovražnik
Po Predanovih navedbah so se nanj začele spravljati že tovarišice na Osnovni šoli Franceta Bevka v Ljubljani, kjer je bila pomočnica ravnateljice Kučanova sestra, Jasna Banjac. Proti njemu so tovarišice sistematično pričele hujskati tudi sošolce, pošiljali so mu celo pisma, da ga bodo ubili. Osnovno šolo je kljub vsem pogromom izdelal z odličnim uspehom. Z namenom, da ga rešijo pred Kučanovo državno šolo, so ga vpisali na Škofijsko gimnazijo, a je vsa Kučanova groza prišla tja za njim. Ko so mu sošolci rekli, da je Škofijska gimnazija za domobrance in kaj on tam dela kot vnuk partizana, se je izpisal. “Moj stari ata je bil in ostal krščanski socialist. Ker je napisal članek Politična laž ali zgodovinska resnica, v katerem je zahteval, da se javno spregovori o povojnih pobojih domobrancev, vojnih ujetnikov, je bil leta 1976 aretiran v svoji sodni dvorani, odpeljan v zapor in obsojen zaradi tega na 5 let in 8 mesecev strogega zapora,” je pojasnil Predan. S pomočjo časopisa The New York Timesa s procesa in Londonske centrale Amnesty International je Franca Miklavčiča Tito pomilostil.
Predan se je nato prepisal na Gimnazijo Moste, kjer je bila ravnateljica Nika Gams, sestra Kučanovega svetovalca za vojaške zadeve generala Milovana Zorca. Predan je bil tudi na Mostah deležen raznih napadov, po katerih ravnateljica ni hotela vpeljati reda v razredu in garantirati varnosti v šoli. Posledično je Predan padel v četrtem letniku, potem pa ga kar tri gimnazije niso hotele vpisati za ponavljanje četrtega letnika. Na ta način so ga popolnoma izobčili iz državnega šolskega sistema. “Tiskovna konferenca HMS spomladi 2003 o tem brutalnem komunističnem pogromu zoper mene kot dijaka je bila dobro objavljena. HMS je poleg velikega števila drugih primerov kršitev človekovih pravic v samostojni Republiki Sloveniji objavil tudi moj primer v Slovenia Parallel Report to UN CERD, komisijo zoper rasno diskriminacijo, ki ga je HMS predstavil in zagovarjal pred komisijo v Ženevi 13. 3. 2003, ter mednarodno uspel dokazati izbris Neslovencev leta 1992. Ko je za šolski pogrom nad menoj izvedel predsednik HHO Ivan Zvonimir Čičak, ki je v Ljubljano prišel na tiskovno konferenco HMS – je takrat izvedel za šolski pogrom zoper mene. Bil je ogorčen. Sam je izkusil izobčenje, ko so ga iz političnih razlogov zaradi hrvaške pomladi vrgli iz gimnazije v Jugoslaviji. Prav tako so po osamosvojitvi Hrvaške na gimnaziji preganjali eno od njegovih hčera zaradi dejavnosti HHO. Čičak je naredil vse za mojo rešitev. Pri tem, da ima pet otrok, mi je organiziral ter plačal šolnino za privatno klasično gimnazijo v Zagrebu. Tam sem v miru ponavljal letnik, opravil sedem diferencialnih izpitov, končal četrti letnik gimnazije s prav dobrim, opravil maturo s prav dobrim, tako da sem se lahko vpisal na pravo kot redni študent z dovolj točkami v Sloveniji,” je Predan opisal dogajanje.
Videti je že bilob, da je šel Kučanov zakulisni trud v nič, a v resnici še ni bilo konec. Na HMS so prihajali lastniki d.o.o.-jev, in d.d.-jev, ki jih je sodišče nezakonito izbrisalo iz registra delujočih podjetij brez stečaja oz. likvidacije in tam se je Predan kot prostovoljec seznanil s tem problemom. Na študiju prava v Mariboru mu je mentor zaradi tega predlagal za diplomsko nalogo to temo. Opravil je vse izpite ter dobil od dekanje Vesne Rijavec Sklep o zagovoru diplomske naloge na dan 30. 9. 2016 pri tričlanski komisiji. Zjutraj ob 8. uri so se zbrali Predanov mentor, član komisije, tretja članica pa je neupravičeno izostala. Mentor se je trudil dobiti nadomestnega člana, vendar je po Predanovih besedah medtem dekanja prepovedala profesorjem, da gredo za nadomestnega člana komisije. Na ta način je bil zagovor njegove diplomske naloge preprečen. Dan zatem je nastopil bolonjski študijski program prava, novega datuma za zagovor diplomskega dela pa ni dobil. Začela se je gonja proti Predanu na Ministrstvu za šolstvo RS, češ da po 30. 9. 2016 nima več pravice diplomirati po starem univerzitetnem programu. Vpisati se je moral na bolonjski program, naslednje leto je diplomiral ter dobil naziv diplomirani pravnik – ki pa ne zadošča za pridobitev pravniškega državnega izpita, ki je potreben za prakso sodnika ali praktikanta pri odvetniku. “A dekanja Rijavec je nadaljevala s svojimi kriminalnimi akcijami. Ni mi hotela izdati diplome osem mesecev zaradi tega, da ne bi mogel nadaljevati bolonjske druge stopnje v tujini, kar mi je dejansko preprečila,” je pojasnil Predan. Za odobritev zagovora diplome se je pritožil na Ministrstvo za izobraževanje in predsedniku vlade RS Miru Cerarju. “Zadevo je obdelovala sekretarka vlade Ljiljana Kozlović, ki je v svojem odgovoru z lažmi poskusila rešiti odgovornosti dekanjo Rijavec zaradi njene prepovedi zagovora moje diplome, med drugim, da sem jaz zamudil na zagovor svojega diplomskega dela,” je še povedal Predan – ki žal zaradi svojega statusa še danes ne dobi službe.
Sara Kovač