Slovenska država postaja paradoks: pobira davke, prispevke, takse, a osnovnih storitev, ki jih sama določa kot svoje temeljne obveznosti, več ne zagotavlja. Zato državljane “napotuje” k zasebnikom, da si storitev zagotovijo sami. V prevodu: plačaš dvakrat za isto stvar, ker država ne opravi svojega dela. V zdravstvu je zgodba skoraj identična, plačuješ obvezno zavarovanje, a če želiš pravočasno pomoč, moraš plačati še zasebnika.
Tržnik, filozof, menedžer in publicist Andrej Drapal je v enem stavku strnil absurd: ““You had one job” – država, ki naj bi skrbela za pravno varnost preko zemljiške knjige, zdaj doslovno svetuje državljanom: naj najamejo privatnika, da preveri, če to, kar naj bi država zagotovila, sploh drži.”
Odzval se je namreč na zgodbo iz Zanima.me, ki je razkrila Merlakov primer, ko je država napotila k zasebniku, ker sama ne opravi svojega dela. Kriptomilijonar Damian Merlak je lnamreč eta 2019 legalno kupil bohinjske hotele. Plačal je kupnino, davke, notarja, vse kot je predpisano. A štiri leta kasneje je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov vložil tožbo: zemljišča naj bi bila od leta 1993 državna.
Kaj se je zgodilo? Država 30 let ni uredila lastniških evidenc, dovolila napačne vpise in tiho dopuščala prodajo nepremičnin naprej. Ko državljan želi uresničiti pravice, država ne stori nič, nato pa ga toži, ker njeno delo ni bilo opravljeno.
Kranjsko sodišče je tožbo zavrnilo. Sodba potrjuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo, a opozarja, da kupec mora izpolniti raziskovalno dolžnost, kar pomeni, da si mora pravno pomoč kupiti sam, ker država sama ne opravi svojega dela.
“You had one job” primer: Država, ki bi morala zagotoviti delovanje zemljiške knjige zdaj dobesedno opozarja državljane, naj najamejo zasebnika, ki bo preverjal, če to, kar naj bi zagotavljala država, drži!!! pic.twitter.com/wMsNvosu0l
— Andrej Drapal (@adDrapi) November 26, 2025
Merlakov primer ni osamljen. Enak problem se pojavlja v zdravstvu, kjer plačaš obvezno zavarovanje, a čakalne dobe so dolge, oddelki se zapirajo, zdravniki primanjkujejo. Če želiš pravočasno obravnavo, moraš plačati zasebno storitev. Država je pobrala denar, storitve ne zagotavlja, državljan pa plača še enkrat. Podobno je pri dolgotrajni oskrbi.
Merlakov primer in primer zdravstva jasno pokažeta, da država pobira denar, a ne opravi svojega dela. Rezultat je, da državljani plačajo dvakrat, najprej državi, nato zasebniku, da storitev sploh dobijo. Dokler bo tako, bo pravna varnost, zdravstvena oskrba in dostop do javnih storitev postajal luksuz, ki si ga je treba kupiti, ker država ne opravi svojega dela.
Sara Kovač