Včeraj zjutraj sem bil še v postelji, ko me je prebudil telefonski klic enega od novinarjev. Spraševal me je, če drži podatek, da se predsednik vlade Janez Janša odpravlja v Ukrajino. O tem seveda nisem vedel nič. Takoj za tem se je izkazalo, da so se v glavno mesto Ukrajine, kjer divja vojna, odpravili predsedniki vlad Poljske Mateusz Morawiecki, Češke Petr Fiala in Slovenije Janez Janša. Z njimi je bil še Jaroslaw Kaczyński, vodja poljske zmagovite stranke in podpredsednik vlade.
Da bi voditelji držav ali vlad potovali na vojna območja seveda ni praksa. Sam se v zgodovini niti ne spomnim takih primerov. Menda je skupina politikov v času druge svetovne vojne v takih razmerah obiskala London. Leta 1992 pa je sredi vojne vihre v Sarajevu to mesto obiskal francoski predsednik Francois Mitterrand, pa tudi papež Janez Pavel II. Česa podobnega Slovenija ni bila deležna v času ko se je osamosvajala in je tudi pri nas divjala vojna. Presrečni smo bili, če so se naši osamosvojitveni voditelji s tujimi državniki lahko srečali v Avstriji.
Da se odpraviš na tako pot moraš biti “pogumen in malo nor”, je ob tej priliki dejal podpredsednik vlade Zdravko Počivalšek. Ta izjava pove veliko in še več. Vprašamo se lahko, zakaj Ukrajine niso obiskali voditelji EU od predsednika Evropskega sveta, do predsednice evropske komisije ali predsedujoči še kdo drugi, do vseh ostalih 24 predsednikov vlad držav EU. Vzrok lahko iščemo v stavku, ki ga je izrekel Zdravko Počivalšek. Seveda je kmalu nastalo vprašanje kdo je dal pobudo za ta obisk. Na to vprašanje je odgovoril predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki, ki je sporočil, da je pobudo dal naš predsednik vlade Janez Janša.
Odmevi v tujini
Včeraj in danes praktično ni pomembnejšega tujega elektronskega ali pisnega medija, ki ne bi poročal o tem obisku. Praktično vsi so potezo trojice predsednikov vlad le hvalili. Z veliko lupo bi morali iskati tuj medij, ki bi obisk trojice kritiziral. V imenu ameriške State Department se je oglasila Robin Dunnigan, ki je zelo pohvalila “odziv male Slovenije na ukrajinsko krizo”. Tudi znamenita ameriška TV postaja CNN ni skoparila s pohvalami na račun trojice predsednikov vlad. Oglasil se je tudi nekdanji poveljnik NATO, ameriški general Wesley Clark, ki ni mogel prehvaliti obiska treh predsednikov vlad v Ukrajini. Nemški, bolj levo usmerjeni časopis Bild z eno največjih naklad v Nemčiji, je ob fotografiji treh predsednikov zapisal: “To je Evropa z njene najboljše plati”. Italijanski novinar Enrico Mentana (povzemam po zapisu odvetnika Trpina iz Trsta) pa je zapisal takole: “Zavidam slovenskemu, češkemu in poljskemu ljudstvu – državljanom, njihovi liderji so našli moč in korajžo, da so šli v Kiev, da so izkazali podporo in prijateljstvo ukrajinskemu ljudstvu in njihovim voditeljem. Ob njih je nastala praznina, ki jo je pustilo ostalih 24 voditeljev držav Evrope, če nekdo korajže nima si je ne more narediti”. Ne morem tudi mimo pozitivne izjave našega predsednika Boruta Pahorja. Gornje izjave povedo vse in še več o potezi trojice predsednikov. Tudi vsi glavni voditelji EU (predsednica komisije, predsednik sveta, predsednik predsedujoče države Francije, nemški kancler in še kdo) so na obisk trojice predsednikov v Ukrajini reagirali zadržano a vendarle pozitivno. Tudi kar se tiče predsednikov držav ali vlad ostalih 24 držav EU, ni bilo zaslediti negativnih komentarjev.
V Sloveniji pa je vse drugače
Kar se tiče Slovenije, pa je bilo vse drugače. Ena prvih, ki se je oglasila, je bila predsednica SD Tanja Fajon. Ta seveda ni našla lepih besed za potezo treh predsednikov. Vsaj nekatere je označila kar za rušitelje miru in demokracije, pri čemer je navedla Jarosława Kaczyńskega, Viktorja Orbana (ki ni bil v delegaciji), Janše sicer ni omenila, ga je pa postavila v ta kontekst in vse skupaj primerjala kar s Putinom. Na Twitter profilu pa je zapisala takole: “kolegi so odzivi na obisk PV v Kijevu mešani, od napačnega signala do znamenja solidarnosti. Prevladuje ocena, da je na obisku prav zaveznik taistih rušiteljev miru in demokracije in da je to farsa, da bi pozabili, na kateri strani so.” Pri tem seveda ni navedla nobenega posameznika, ki bi imel tako stališče. Seveda jo je demantiral kar sam Olaf Scholc, nemški kancler, ki politično sodi med socialiste kamor sodi tudi Tanja Fajon. Ta je obisk trojice predsednikov pohvalil.
V negativnem smislu so prednjačili seveda vsi mediji tajkuna Martina Odlazka. Ti so v obisku trojice v Ukrajini seveda videli možne vzroke za začetek tretje svetovne vojne, sploh pa so v obisku trojice predsednikov v Ukrajini videli samopromocijo, ogrožanje življen varnostnikov, volilno kampanijo in še kaj. Odlazkov Reporter je celo ocenil, da je izjava Jerneja Pavliča (SAB) primerna za izjavo dneva. Ta je dejal takole: “Janša se gre heroja za lasten predvolilni PR brez resnega namena, da se vojna zaustavi”. Podlo in nesramno od človeka, ki je v peskovniku delal potičke, ko je bil Janša v prvi vrsti osamosvojiteljev Slovenije. Naši mediji pa so z veliko lupo iskali tudi tuje vire, ki bi bili obisku nenaklonjeni. Seveda so našli bruseljski spletni portal Politico (skrajni levičarski portal), za katerega pogosto z izmišljenimi imeni negativno pišejo najverjetneje kar naši novinarji, vsaj kar se tiče Slovenije. Pri omenjenem portalu so se sklicevali tako kot običajno na neznane visoke uradnike Bruslja (imen seveda niso navedli), ki so početju trojice predsednikov seveda nasprotovali.
Namesto zaključka
Popolnoma jasno je, da je trojica predsednikov naredila dejanje, ki bo šlo v zgodovino. O njem danes s hvaležnostjo govori na milijone Ukrajincev, jutri pa bodo o tem pisali zgodovinarji. Popolnoma nepomembno je ali so imeli kakšen mandat za kakšne obljube, nepomembno je v čigavem imenu so nastopali, zagotovo najmanj v svojem. Njihovo dejanje bo vsekakor vzpodbudilo ostale države EU, da se bodo aktivneje vključile v pomoč Ukrajini.
Poročanje domačih medijev je pač tako kakršno je, ker je večina medijev skrajno levičarsko usmerjena, je jasno, da so iz petnih žil vlekli argumente, ki bi obisk trojice predsednikov v Ukrajini diskreditirali. Danes sem govoril z dvema znancema, prvi je iz Poljske, drugi iz Češke. Vprašal sem ju po poročanji tamkajšnjih medijev. Oba sta mi potrdila, da njihovi mediji več ali manj v zvezde kujejo poteze svojih predsednikov, ne glede na to ali so levo ali desno usmerjeni. Negativnih komentarjev v teh dveh državah praktično ni ali pa jih navajajo obskurno nepomembni mediji. Obema sem zastavil tudi vprašanje kako reagirajo njihove opozicijske stranke. Tudi v tem primeru kritik predsednikov Poljske in Češke praktično ni. Če opozicijske stranke obiska ne hvalijo so vsaj tiho.