Neodvisna skupina zdravnikov, zbranih pod imenom Zdravstvo.si, je objavila javni zapis, v katerem so zapisali, da se slovenski državljani eno leto po začetku mandata trenutne vlade še vedno soočamo z nedostopnostjo in neučinkovitostjo zdravstvenega sistema. Svoj zapis začnejo z definicijo javnega zdravstva, nato pa izpostavijo tri velike laži, zavajanja in podtikanja, ki jih je deležen sleherni državljan Republike Slovenije.
“Javno zdravstvo pomeni možnost bolnika, da svobodno izbere zdravnika, pri čemer mu zavarovalnica krije stroške zdravljenja. V Sloveniji bolniki te možnost nimajo, saj ZZZS financira zdravljenje le v ustanovah v državni lasti ter pri redkih koncesionarjih, ki so izbrani po netransparentnih in dvomljivih kriterijih. V nasprotju z evropskimi javnimi zdravstvi imamo v Sloveniji državno zdravstvo,” pojasnjujejo v skupini Zdravstvo.si.
V skupini se najprej lotijo interventnega zakona, ki je pred kratkim napovedala vlada. “Z novelo in preoblikovanjem interventnega zakona ter ukinitvijo 15. člena Vlada RS po šestih mesecih ponovno stopa na ustaljeno pot delovanja državnega zdravstva, kot ga poznamo zadnjih 70 let,” zapišejo in dodajo, da so dolžni opozarjati na zavajanja, laži in podtikanja, ki onemogočajo vzpostavitev dostopnega in kakovostnega javnega zdravstva, kot ga poznajo razvite evropske države.
Izpostavijo tri velike laži
Temeljni cilj evropskih javnih zdravstvenih sistemov je, da bolnik pride do pravočasne in kakovostno opravljene storitve. Javno zdravstvo izvajajo na primarni ravni večinoma zasebniki, tudi na sekundarni ravni je polovica storitev opravljena v ustanovah v zasebni lasti. Vsak kvalificiran zdravnik (oz. ustanova) lahko zdravi bolnike, noben zdravnik ni a priori izključen iz izvajanja javnega zdravstva. Pri tem bolniki dobijo povrnjeno plačilo storitve od državne (ali zasebnih) zavarovalnic.
Zdravniki v evropskih državah lahko hkrati delajo v državnih in zasebnih ustanovah
Vsak zdravnik si lahko svobodno izbere obliko dela. Zdravniki lahko delujejo kot zasebniki v javnih bolnišnicah s plačilom po pogodbi ali pa so delno zaposleni v javnih bolnišnicah, delno pa opravljajo delo v zasebnih ambulantah. V Sloveniji mediji, nekateri zdravniki in vladajoči politiki nenehno žalijo zdravnike in jih označujejo z dvoživkami. Vsi ti zdravniki zdravijo bolnike, ki potrebujejo pomoč.
Zasebne in državne bolnišnice v EU poslujejo pod enakimi pogoji
Zdravstvena zavarovalnica v evropskem javnem zdravstvu plača enotno ceno za zdravljenje. Zasebnik ali javna bolnica prejmeta enako plačilo za opravljeno storitev.
Rešitev je v konkurenci
Nato pojasnijo, da je “konkurenca med javnimi in zasebnimi bolnišnicami eno izmed zagotovil, da bolnik prejme pravočasno in kakovostno zdravljenje. Temu je podvrženo natančno in pregledno upravljanje bolnišnic, ki sledi najvišji vrednosti zdravstvene obravnave. Na dunajski univerzitetni kliniki (AKH Wien poslovanje tekočega leta 2021 – dobiček 27 milijonov EUR, UKC Ljubljana poslovanje tekočega leta 2021 – izguba 9 milijonov EUR), ki deluje v okolju modernega javnega zdravstva, tako ne moledujejo dobaviteljev za usmiljenje pri maržah.”
K temu dodajo, da v evropskem javnem zdravstvu zdravijo najtežje bolnike tako zasebne kot javne bolnišnice, zavarovalnice pa izvajalcem oziroma bolnikom v vsakem primeru povrnejo stroške zdravljenja.
“Namesto z upravljanjem in vsebino po meri bolnika se ukvarjajo s pobudami o zmanjšanju plačila storitev zasebnikov, “ker zasebniki lahko kupujejo cenejši medicinski material”. Pri tem slovenski javnosti zamolčijo, da terciarne ustanove že sedaj dobijo za storitve plačano 30 % več kot ostali izvajalci, pri tem pa so zaradi katastrofalnega upravljanja v primerjavi z zasebniki precej manj učinkoviti”.
Bodite pozorni na Kebrove laži!
Ob koncu javnega zapisa pa državljane in državljane pozovejo, naj bodo “pozorni na laži apologetov in kreatorjev državnega zdravstva, predvsem dr. Dušana Kebra. Njihova pojavnost v medijih je tako velika, da bolnik v Sloveniji le s težavo pride do pravih informacij.” Pojasnjujejo, da je odmik od javnega zdravstva, kot je to organizirano v evropskih državah, torej z sodelovanjem tako javnih kot zasebnih ustanov, pomeni nadaljnjo privatizacijo zdravstva v Sloveniji in posledično vse večje razslojevanje prebivalstva.
Trdijo celo, da bo vladna namera, torej ločiti državno in privatno zdravstvo, vodila v t. i. amerikanizacijo zdravstvenega sistema. Ta bo namreč vse bolj postajal podoben ameriškemu, za katerega je značilna ločenost javnega in zasebnega zdravstva. “Ali si Slovenci res želimo amerikanizacije zdravstva in popoln zdravstveni apartheid,” se sprašujejo.
Pod zapis (v celoti je dosegljiv – TUKAJ) so se podpisali Matej Beltram, Gorazd Kalan, Matija Kališnik, Marko Noč, Simon Podnar, Samo Vesel, Andrej Vranič in Krištof Zevnik.
Gal Kovač