Kandidatka za evropsko komisarko za širitev Marta Kos je pred evropskimi poslanci zatajila poznanstva z Milanom Kučanom in Zoranom Jankovićem, vidnima podpornikoma Putinovega režima. Hkrati se spreneveda o svojem sodelovanju z nekdanjo tajno politično policijo Udbo. Kljub temu je dobila podporo odbora za zunanje zadeve.
V Evropskem parlamentu se nadaljujejo zaslišanja komisarskih kandidatov. Pred odborom za zunanje zadeve (Afet) se je predstavila slovenska kandidatka za komisarko za širitev EU Marta Kos, na zaslišanju pa je prisotnih tudi pet slovenskih evroposlancev.
“Ko se je moja država Slovenija bližala samostojnosti, sem bila del mlade generacije, ki je zahtevala več svobode in demokracije,” je svoj nastop pred pristojnim odborom začela Marta Kos, ki je dodala, da ob spominu na tisti čas še danes občuti “pozitivno in konektivno energijo”, ki je nastala iz takratnega “zgodovinskega zanosa”. To je zvenelo precej ironično iz njenih ust glede na to, da Kosova spada tudi v bližnji krog ljudi Milana Kučana, ki je priznal, da mu osamosvojitev ni bila “intimna opcija”.
V primeru, da bo izvoljena, namerava, kot pravi, “v širitveni proces vnesti enako širitveno energijo”. Napovedala je, da bo državam kandidatkam pomagala pri pripravah na vstop v Evropsko unijo s pomočjo tako imenovanega načela postopnega vključevanja. “Širitev EU je maraton, ne šprint,” je dejala. Pri sprejemanju novih članic naj bi spremljali napredek in naj ne bi bilo bližnjic.
Kos o sodelovanju z UDBO: “Sem na seznamu, ne vem, kako …”
Marta Kos je med zaslišanjem na vprašanje o morebitnem sodelovanju z nekdanjo jugoslovansko obveščevalno službo Udbo odločno zanikala povezave z njo. Poudarila je, da nikoli ni bila informatorka in da ne ve, kako se je njeno ime znašlo na seznamu domačih sodelavcev. Ob tem je dodala, da so na seznamu tudi trije nekdanji premierji in drugi politiki in označila te informacije, ki ogrožajo njeno integriteto, za lažne.
Še več moči “civilni družbi”
Izpostavila je, da se kot nekdanja novinarka zaveda pomena komunikacije in javne diplomacije pri oblikovanju javnega mnenja. Še posebej je poudarila sodelovanje s civilno družbo: “Močno verjamem v moč civilne družbe, ki mora zahtevati prevzemanje odgovornosti s strani voditeljev. Če bom potrjena, nikakor ne bom tolerirala kakršnihkoli ukrepov proti predstavnikom civilne družbe,” je dejala.
Izpostavila je, da bo za vse kandidatke za vstop v EU uveljavila “politiko ničelne tolerance do vseh dejanj proti organizacijam civilne družbe, zagovornikom človekovih pravic in novinarjem”.
Prej za Rusijo, pred komisijo “za Ukrajino”
Kosova je kljub temu, da je v preteklosti z eno od izjav nakazala naklonjenost Rusiji, pred Evropsko komisijo zagotavljala in poudarila pomembnost podpore Ukrajini. Upor Ruski agresiji z vsemi orodji je po njenih besedah ključnega pomena, prav tako širitev EU z izvedbo reform, je dejala Kosova, ki je nastop začela v angleščini, nadaljevala pa v nemščini. Izpostavila je okvirni rok za vstop Črne gore (2026) in Albanije (2027). Nemški poslanec Michael Gahler je vprašal o pristopu k širitvi, Kosova pa je odgovorila, da je za vstop pomembna zavezanost evropskim vrednotam. Poudarila je tudi, da geopolitične napetosti ne smejo ogroziti širitve, ter spodbudila Gruzijce, naj ne izgubijo upanja. Obenem je dodala, da mora gruzijska vlada odstraniti zakone, ki omejujejo pravice in povzročajo diskriminacijo, saj so ti v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU.
Med slovenskimi evropskimi poslanci ji je vprašanje zastavil dr. Milan Zver. Vprašal jo je, kaj meni o tem, da jo politično podpirata prorusko orientirana Milan Kučan in Zoran Janković, ki je tudi odlikovanec Vladimirja Putina. Pa tudi, ali se bo zavzela za odprtje beograjskih arhivov Udbe in KOS-a. Na slednje vprašanje sploh ni odgovorila, pri prvem pa se je Marta Kos sprenevedala in se hvalila, koliko pohval je doslej dobila kot veleposlanica. In trdila, češ da ni nikogaršnja. Skratka, povsem sprenevedav odgovor.
Marta Kos je avstrijskemu poslancu socialistov Andreasu Schiederju povedala, da se fenomen iz leta 2004, ko je v EU naenkrat vstopilo 10 držav, ne bo več ponovil. To je zato, ker trenutni sistem za rast EU “temelji na zaslugah”, kar je označila kot plus, saj to pomeni, da države med seboj tekmujejo, da bodo dosegle zahtevana merila. Kosovi so poslanci večkrat zastavili enako vprašanje, kar po poročanju Politica nakazuje na njihovo neusklajenost. Kosova ima za odgovore eno minuto, s čimer se zaradi širine vprašanj v odgovorih zlahka izmika.
Kos se nima za lobistko
Marta Kos je morala odgovarjati na vprašanja v zvezi z njenim dosedanjim delovanjem svetovalke, saj bi lahko v primeru njene potrditve prišlo do konflikta interesov. Zavrnila je imenovanje svojih prejšnjih strank, vendar je evropskim poslancem ponovila, da je delala v politiki zdravstvenega varstva žensk in trgovinskih vprašanjih. Povedala je tudi, da nikoli ni sodelovala z institucijami EU, medtem ko je bila svetovalka, za svoje delo z lobističnim podjetjem pa je prejela plačilo 4280 evrov. Preden je postala slovenska komisarka, je Kosova delala za bruseljsko lobistično podjetje Kreab kot višja svetovalka in imela lastno butično svetovalno podjetje, registrirano v Švici.
Medtem ko je že prej povedala, da se nima za lobistko (in se kot taka ne pojavlja v registru transparentnosti), Kos navaja krovno telo evropskega nogometa UEFA kot eno od svojih strank za “zagovorniške” misije leta 2021 na ravni ZN “in njenih najpomembnejših organov”, piše v njeni izjavi o interesih, poroča Politico. Navedla je, da bo za to svetovalno misijo prejela 8000 švicarskih frankov. Sodelovala je tudi z Olimpijskim komitejem Slovenije pri misiji v vrednosti 11 tisoč evrov, je razvidno iz njene izjave.
Marta Kos je na vprašanje o Kosovu in Srbiji ter njuni poti do članstva v EU parafrazirala nemško-judovskega znanstvenika Alberta Einsteina, češ da je neumnost, če vsak dan delaš isto in pričakuješ drugačne rezultate.
Večkratno izmikanje vprašanju
Obstaja vprašanje, ki se mu je Marta Kos v prvih 90 minutah zaslišanja večkrat izognila: Ali bo v Evropskem parlamentu sodelovala s skrajno desničarskimi poslanci? Na začetku jo je vprašala Madžarka Kinga Gál iz skupine Patrioti, a ni prejela neposrednega odgovora. Njen kolega Sebastiaan Stöteler, podpredsednik Patriotov, je ponovno vprašal.
In spet se je Kos vprašanju izmikala. Poslanci desnice iz skupin Patrioti in Evropa suverenih narodov so vse kandidate za Komisijo prosili za njihovo stališče do “cordon sanitaire”, ki ga podpira Evropski parlament in ki nekaterim strankam preprečuje sodelovanje z drugimi zaradi njihovih ideologij.
Kosova naj upošteva ne le tehnična merila, ampak tudi politična merila
Evropski poslanec António Tânger Corrêa iz skupine Patrioti je kandidatko pozval, naj bo stroga do kandidatk za članstvo v EU in naj uveljavlja “ne le tehnična merila, ampak tudi politična merila in merila glede migracij”. Njegov argument je bil, da “veliko nezakonitih migracij prihaja skozi Albanijo in Srbijo”. Pravzaprav je zahodnobalkanska pot res kratka v primerjavi z drugimi potmi, po katerih migranti poskušajo vstopiti v EU. Sredozemlje je za miljo še vedno območje, kjer je mejna agencija EU Frontex letos zaznala največ nezakonitih prehodov meje – več kot 100.000 v primerjavi s približno 17.000 prek Zahodnega Balkana.
Albanski dogovor o migracijah?
Evropska poslanka italijanske levice Ilaria Salis je poskušala pridobiti njeno mnenje o kontroverznem dogovoru med Italijo in Albanijo o pridržanju in obravnavanju prošenj za azil migrantov v offshore centrih (sodišča v Italiji so blokirala sporazum).
Kos je bila v odgovoru previdna: “To je dvostranski sporazum med Albanijo in Italijo,” je dejala. “To ni projekt EU.” Dodala pa je: “To je priložnost, da vidimo, kako bo delovalo, če se bodo stvari naredile drugače od tega, kar smo storili v Evropski uniji.” Poudarila je, da bodo migracije ključni del širitvenega procesa in se zavzela “za pomoč državam pri upravljanju migracij”, vendar vedno tudi za “sledenje evropskim vrednotam”.
Poslanka Tineke Strik iz Zelenih je Kosovo vprašala, ali bo podprla pogojevanje vstopa držav kandidatk v EU glede na spoštovanje človekovih pravic in vladavine pravice ter zamrznitev sredstev za Srbijo zaradi njenih vezi s Kremljem in težav z odnosi s Kosovom. Kosova je poudarila, da je vladavina prava ključna za članice in kandidatke, ter da bo vedno zagovarjala ta načela. Dejala je, da v primeru neizpolnjevanja obvez ne bo finančnih sredstev za državo kandidatko in da bo pri tem transparentna. Priznala je napredek Srbije, vendar poudarila, da mora ta država storiti še več za pristop k EU.
Hrvaški evroposlanec Davor Ivo Stier je Marto Kos vprašal, ali jo skrbi naraščajoč vpliv svetovnih velesil, kot sta Rusija in Kitajska, če države Zahodnega Balkana ne bodo kmalu vstopile v EU.
Kosova je izrazila strinjanje, da je prisotnost EU v tej regiji ključna, saj bi v nasprotnem primeru prostor zapolnile druge sile. Poudarila je, da že sam pristopni proces spodbuja pozitivne spremembe, ob tem pa opozorila, da morajo države kandidatke slediti temeljnim vrednotam EU.
Evropski poslanec Matej Tonin jo je ponovno vprašal o obtožbah o sodelovanju z UDBO in od nje zahteval, naj prizna, da se v Sloveniji lustracija nikoli ni zgodila. Odgovorila je, da je bila UDBA razpuščena leta 1966 in da je bila takrat stara eno leto, leta 1966 pa se je organizacija preimenovala v SDV, pri čemer je še enkrat zanikala kakršnokoli sodelovanje z UDBO. Dodala je, da je na istem seznamu, na katerem naj bi bili sodelavci SDB, uvrščenih veliko ljudi, na tisoče imen, tudi evropski poslanci, predsedniki vlad in drugo. “Ta seznam je bil zlorabljen,” je zatrdila, a je njena domnevna povezava z UDBO je ostala pereča problematika skozi celotno zaslišanje. Na to jo je opozoril tudi Andras Laszlo iz skupine Patriotov, ki jo je vprašal, če “sploh razume, kako žaljivo bi bilo za države kandidatke, da takšno osebo v imenu EU pošljemo, da se pogaja o evropskih vrednotah?”.
Evropski poslanec @laszloan v 🎯 na #hearing @Marta1Kos
“Ali sploh razumete, kako žaljivo bi bilo za države kandidatke, da takšno osebo v imenu EU pošljemo, da se pogaja o evropskih vrednotah?” pic.twitter.com/Ty3P5I2jU4
— Nejc Brence (@BrenceNejc) November 7, 2024
Kaj bo s kmetijskimi subvencijami?
Evropski poslanec Alexander Sell iz stranke Alternativa za Nemčijo je zastavil vprašanje, ki odraža zaskrbljenost glede vpliva, ki bi ga lahko imela pridružitev Ukrajine EU na kmetijstvo EU. “Če Ukrajina postane članica, bodo naše kmetijske subvencije šle Ukrajini,” je dejal. “V Sloveniji ste rekli, da bi lahko naše kmetijstvo uničili z izvozom poceni žit. Ali vztrajate pri tem, kar ste povedali v parlamentu? Boste podprli naše kmete?” je vprašal. Kos je poudarila, da bo vstop Ukrajine v blok dolgotrajen proces in da je o tem še prezgodaj govoriti, konkretne rešitve za to ni podala.
Sodelovanje z UDBO je problematično
Evropski poslanec Herman Tertsch je Kosovi v imenu Domoljubov dejal, da je ne bo znova spraševal o sodelovanju z jugoslovansko tajno službo, saj da je namigovanja večkrat zavrnila. “Ne moremo pa zanikati, da je to dejstvo, ki obstaja v Sloveniji in tudi širše. Obstaja prepričanje, da ste vi in vaša brata Drago in Miran sodelovala s tajnimi službami komunističnega režima. Vas bom drugače vprašal, morda mi lahko odgovorite z da ali ne,” je dejal poslanec kandidatki. “Ali razumete, da so številni zelo vznemirjeni zaradi dejstva, da ste vi zdaj zadolženi za širitev, proces, ki poteka tudi v zvezi z državami na Zahodnem Balkanu? Zanima me, ali se zavedate, da se nekateri bojijo, da imate na voljo informacije glede teh kandidatk in da bi jih lahko s temi podatki izsiljevali?” je dejal.
Kosova je sodelovanje s tajno službo vnovič zanikala, zanikala je tudi sodelovanje svojih bratov s tajno službo in hitro zaključila z odgovorom. Z izmikanjem in preusmerjanjem na drugo zadevo se je Kosova izmaknila tudi vprašanju nemškega poslanca EPP Svena Simona, ki jo je vprašal, ali razmišlja o vložitvi tožbe pred sodiščem, da bi ustavila te obtožbe.