Danes je parlamentarni odbor za peticije v Bruslju obravnaval slovensko peticijo, ki jo je lansko leto sprožila evropska poslanka Romana Tomc skupaj z zgodovinarjem dr. Mitjo Ferencem. Peticija poziva, da se žrtvam komunističnega nasilja kot tudi žrtvam drugih totalitarnih režimov zagotovi pravica do groba in spomina. Romana Tomc je po koncu razprave poudarila dosežke razprave in peticije. Ta bo nadaljevala svojo pot na evropskem parketu, vlada Roberta Goloba pa bo v kratkem prejela poziv, naj odpravi svojo sramotno odločitev o ukinitvi spominskega dne na žrtve komunističnega nasilja.
Včeraj je v prostorih Evropske ljudske stranke potekala tiskovna konferenca, v kateri sta evropska poslanka in dr. Ferenc pojasnila razloge za vložitev široko podprte peticije. Kot je povedala Romana Tomc, je bila ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja naletela na začudenje njenih poslanskih kolegov. Dr. Mitja Ferenc je opomnil, da vlada ni prisluhnila argumentom iz protestne izjave, svoje škandalozne odločitve pa ni preklicala, poroča Demokracija.
V Bruslju bodo na obravnavi peticije prisotni tudi gostje iz Slovenije, med njimi poslanka Državnega zbora Alenka Jeraj, novinar in avtor Slovenskega razkola dr. Jože Možina ter profesor dr. Mitja Ferenc.
Mimogrede, dogajanje v Bruslju sicer poleg avtorja teh vrstic, dveh novinarjev Domovine, novinarke Radia Ognjišče spremlja tudi poslanka DZ Alenka Jeraj, avtor monografije Slovenski razkol ter več dokumentarnih oddaj dr. Jože Možina ter publicist in profesor dr. Boštjan M. Turk, sicer tudi član Evropske akademija znanosti in umetnosti.
Prvi je spregovoril dr. Mitja Ferenc: “Rad bi opozoril, da so v Sloveniji opazne razlike v odnosu do žrtev enega od treh totalitarnih sistemov, natančneje komunističnega sistema, v primerjavi z žrtvami fašizma in nacizma.” Ferenc je nadaljeval, da imamo primeren odnos do žrtev fašizma in nacizma in da je odpor do teh dveh ideologij obravnavan kot pozitivna družbena vrednota, pri čemer pa tega ne moremo reči za odnos do žrtev komunizma. Te so prikrajšane za najosnovnejše človekove pravice, kot je pravica do dostojanstvenega pokopa ali izdaje mrliškega lista. Opozarja, da so nekatere krivice bile popravljene, a v Sloveniji še vedno nimamo dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.
“Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, ki je moja država ni ratificirala, poudarja, da sta resnica in spomin bistvena za spravo,” je poudaril dr. Ferenc.
Ferenc je tudi pojasnil, zakaj je Slovenija drugačna od ostalih držav. Slovenija je po koncu druge svetovne vojne doživela novo temno poglavje, v katerem je bilo “na deset tisoče vojnih ujetnikov in civilistov različnih narodnosti krivično usmrčenih brez sodnega procesa in po navodilu komunističnega vodstva”.
“Pobiti so bili posamezniki z različnimi etničnimi ozadji. Nemci, Italijani, Hrvati, Srbi, Črnogorci, Bosanci, Madžari, Romi, Slovenci. Samo slovenskih žrtev je bilo 15 tisoč,” je povedal in dodal, da so bile te žrtvam odrečene osnovne človekove pravice, kot je denimo pravica do dostojanstvenega pokopa in izdaja mrliškega lista, svojcem žrtev pa je bila odrečena pravica do žalovanja. Demokratizacija Slovenija na tem področju ni prinesla bistvenih sprememb. Spomeniki komunizmu in komunističnim voditeljem še vedno stojijo v prestolnici in noben od odgovornih ni bil nikoli priveden pred roko pravice.
“V 33 letih smo v demokratični Sloveniji odkrili več kot 700 grobišč. Ostanki žrtev so bili prekopani le v 100 primerih. Večina jih še vedno počiva pokopana v raznih skladiščih. Danes je nujna potreba po pokopu tristotih žrtev, ki so bile izkopane iz samo ene jame. Gre za posameznike slovenske in hrvaške narodnosti,” je povedal.
Zakaj sem danes tukaj?
Ferenc je nato pojasnil razloge za peticijo. Prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše je določila 17. maj kot dan spomina na žrtve komunističnega režima, katerega namen je bil ozaveščati, da se ta del zgodovine ne bi smel nikoli ponoviti. Na predvečer spominskega dne so se številni sorodniki žrtev zbrali, da bi lahko delili svoje žalovanje in v znak tega prižgali sveče v spomin pomorjenih.
“Novoizvoljena vlada pod vodstvom Roberta Goloba je nenadoma odpovedala dan spomina med samim potekom spominske slovesnosti. Vlada je tako pokazala, da ni pripravljena priznati bolečine in nezaceljene rane dela prebivalstva.”
“Z ukinitvijo spominskega dne je vlada simbolično zanikala obstoj teh žrtev,” je povedal dr. Ferenc.
“To je razlog, zakaj sem danes tukaj […] Slovenija potrebuje dan spomina tudi na žrtve komunističnega nasilja. Da vas opomnim, da Slovenija potrebuje spominski dan tudi na žrtve komunističnega nasilja. Naši pozivi vladi, naj ponovno uvede spominski dan, niso bili uspešni. S komemoracijo teh žrtev nihče ne izgubi ničesar,” je povedal. Zaključil je z besedami, da bi dan spomina pomenil velik civilizacijski korak naprej za Slovenijo, svojci žrtev pa bi se v Sloveniji počutili enakovredni ostalim.
Nato je spregovoril predstavnik Evropske komisije, ki je poudaril nekatere korake, ki jih je komisije naredila v preteklosti v zvezi s spominom na pretekla grozodejstva, a da so za ustrezno spominjanje odgovorne predvsem države članice. Vlagateljem peticije je predlagal, da se lahko pritožijo na Evropsko sodišče za človekove pravice.
“To, kar počne vlada, ni vredno demokracije”
Naslednji je spregovoril nemški poslanec Peter Jahr iz vrst Evropske ljudske stranke, ki se je zahvalil vlagateljem peticije: “Če ne razumeš svoje preteklosti, ne moreš razumeti sedanjosti. Kultura spominjanja je izredno pomembna in je nekaj ključnega v Evropski uniji. To, kar je povedal vlagatelj peticije, je nekaj absolutno ključnega. To, kar počne vlada, ni vredno demokracije.” Meni, da mora peticija ostati odprta. Meni, da bi bilo treba vladi poslati pismo, v katerem bi vsaj izrazili svoje razočaranje in jo pozvali, naj ponovno uvede spominski dan.
Bolgarski poslanec: Dobrega komunizma ni!
Zelo neposredno je razpravljal bolgarski poslanec Andrej Kovačev, ki je povedal, da “dobrega komunizma ni”. “Komunizem je zlobna ideologija, ki je na tem planetu povzročila veliko smrti,” je bil oster.
“31 let je minilo od padca Berlinskega zidu, a do današnjega dne odkrivamo grozodejstva teg režimov. V državah, ki so danes del Evropske unije. Za tiste, ki pod temi režimi niso živeli, je še vedno težko verjeti, kar se je zgodilo. Vlagatelju peticije se lahko zato samo zahvalim, da nam je odprl oči,” je povedal evropski poslanec Antonio Javier López-Istúriz White.
Romana Tomc: Gre za akt šibkosti
Slovenska evropska poslanka Romana Tomc, ki je uvodoma spomnila, da so poslanci in poslanke Evropskega parlamenta večkrat obsodili komunizem kot totalitarni režim, ki je povzročil veliko trpljenja. Spomnila je, da je komunizem bil še posebej oster v Sloveniji. “Nekaj korakov je bilo storjenih v preteklosti, a smo še vedno zelo daleč od sprave. Zato smo bili še toliko bolj presenečeni nad odločitvijo vlade, ki jo vodi premier Robert Golob, da odpravi dan spomina na žrtve komunističnega nasilja,” je povedala evropska poslanka.
“To je bilo bodalo v srce vseh, ki iščejo pravico in resnico. Kdo bi lahko storil nekaj tako nehumanega,” se je vprašala poslanka Tomc.
“Gre to za nekoga, ki je ideološko povezan s komunističnim režimom in hoče za vsako ceno prekriti zločine in zločince, je to nekdo, ki nima prav nič sočutja, nekdo, ki ne zmore spoštovati osnov človeškega dostojanstva,” se je naprej spraševala poslanka. Dalje je razmišljala, da pa gre v tem primeru morda za nekoga, ki se želi maščevati za vse, kar je v prejšnjem mandatu dobrega storila vlada Janeza Janše. “Prepričana sem, da za takšno grozovito dejanje potrebuješ vse našteto,” je povedala.
Predsednico odbora za peticije je spomnila, da je pričujočo peticijo podpisalo več kot 2 tisoč ljudi in je tako ena najuspešnejših peticij v lanskem letu. “Gre za klic na pomoč,” saj svojci umorjenih upajo, da jih bodo slišali vsaj poslanci evropskega parlamenta.
Romana Tomc je predlagala predsednici odbora, tako kot nekateri razpravljavci pred njo, naj odbor pozove vlado Roberta Goloba, da spremeni svojo odločitev in ponovno uvede dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Odboru je predlagala, naj pozove tudi državni zbor, naj opravi razpravo in končno ratificira resolucijo Evropskega parlamenta o zavesti in totalitarizmu.
Ob koncu je dr. Ferenc dejal, da bo besede nekaterih razpravljavcev odnesel nazaj v domovino. “Vemo, da je odpor proti fašizmu in nacizmu visoko etično dejanje in to prepoznavamo. Prepoznati pa moramo tudi žrtve komunizma, ki že vedno ležijo nepokopane tisočih jamah. […] Iskreno si želimo, da bi se odnos do tega v moji državi spremenil.”
Razpravo je zaključila predsednica odbora Dolors Montserrat z besedami, da podpira vlagatelje peticije in peticijo samo.
Po koncu seje je evropska poslanka Romana Tomc strnila občutke v objavi na socialnem omrežju X: “Seja odbora Evropskega parlamenta za peticije je končana. Dosegli smo več, kot smo lahko pričakovali. Odličen, čustven nagovor dr. Mitje Ferenca. Neverjetni odzivi EU poslancev, ki so se zgražali nad vlado Republike Slovenije.”
Kot je poudarila, so bili na koncu sprejeti pomembni sklepi, in sicer, da bo peticija ostala odprta za nadaljnji postopek, da se bo vlado RS pozvali k odpravi sramotne odločitve o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma, da se gradivo pošlje v obravnavo tudi posebnemu odboru EU parlamenta in da mora Evropska komisija pripraviti pisni odgovor.
Ž. K.