Če je kdo mislil, da v zvezi za afero nakupa sodne stavbe na Litijski v Ljubljani ni nič več presenetljivega, očitno ni tako. Izkazalo se je namreč, da je ministrstvo za pravosodje, ki ga še vedno vodi Dominika Švarc Pipan, pri nakupu “pozabilo” zahtevati tudi eno od parcel, ki je poleg razpadajoče stavbe.
Podjetniku Sebastjanu Vežnaverju je s prodajo stavbe na Litijski padla sekira v med. Slednji je namreč od države prejel kar 6 milijonov evrov več, kot je sicer sam pred leti vložil v nakup stavbe. Če bi želeli v tem trenutku zagotoviti funkcionalnost stavbe, to seveda pomeni, da bi bil za to potreben še dodaten finančni vložek, slednja je namreč več kot očitno v razpadajočem stanju.
Kot razkriva Necenzurirano, je podjetnik Vežnaver še vedno lastnik ene od parcel v velikosti 35 kvadratnih metrov, ki vodi do stranskega vhoda stavbe. Kot opozarjajo, lahko omenjeno lastništvo pripelje do številnih težav, saj bo podjetnikovo soglasje na račun omenjenega lastništvo potrebno prav vsakič, ko se bo država odločila za izvedbo večjega posega, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje. V primeru, da do pridobitve soglasja v takih primerih ne bi prišlo, bi lahko podjetnik državo tožil zaradi poseganja v njegovo posest. Poleg tega, da bi se lahko dokopal do plačila odškodnine, bi lahko ta državo pripravil v donosni posel.
Kocke se sestavljajo.Tudi Janković vpleten v rabote pri nakupu stavbe na Litijski.Lahko kmalu pričakujemo prodajo zemljišča ob Dunajski,predvidenega za novo sodno palačo,Jankovićevi kamarilji?Na @policija_si pa še kar po starem,ko gre za njihove! https://t.co/o4dHTKKvJ2
— Aleš Hojs (@aleshojs) February 14, 2024
Kot še navajajo, ni znano, čemu omenjena parcela ni bila vključena v prodajno pogodbo, znano pa je, da slednja nedvomno ni bila vključena v Vežnaverjev nakup stavbe pred leti. Mestna občina Ljubljana je namreč imela v lasti omenjeno parcelo, s katero se je ta uspel pred dvema letoma dogovoriti o njenem odkupu. Logistične storitve LCO, podjetje v njegovi lasti, pa je bilo tisto, ki je v zadevi predstavljajo uradnega kupca. Navkljub temu pa slednji omenjene parcele ni vključil v ponudbo o prodaji sodne stavbe, ki je bila ministrstvu posredovana v poletnih mesecih. Pri vsem tem pa je nedvomno zanimivo, da je slednji šele potem, ko je bila pogodba za nakup stavbe sklenjena, sprejel odločitev, da vpiše lastništvo za omenjeno parcelo. Ta je namreč s postopki vknjižbe pričel 10. januarja, še razkrivajo.
Sodeč po poročanju je pred prodajo podjetnik potreboval še izjavo MOL, s katero se je ta odpovedala predkupni pravici do nakupa. A ko je ta decembra na občino posredoval vlogo, je naredil napako, saj je zamenjal številke parcel, s tem pa je ministrstvo lahko videlo, da je parcela, ki omogoča dostop do enega izmed stranskih vhodov, v lasti njegovega podjetja. Podjetnik se je uspel dokopati do soglasja MOL o prodaji državi. Kmalu pa je slednji na občino poslal še eno vlogo, “a tokrat brez manjkajoče parcele”, saj je ugotovil, da je prišlo do napake pri zapisu parcele.
Še na neugodna novica za Švarc Pipanovo
Ministrico Švarc Pipanovo pa povrhu vsega bremeni tudi ugotovitev s strani državne revizijske komisije, ki je sprejela odločitev o razveljavitvi razpisa za izvajalce digitalizacije notarskih storitev. S tem so ugodili zahtevku za revizijo ljubljanskega podjetja eIUS. Slednje je po poročanju STA izpodbijalo odločitev ministrstva, da se “javno naročilo odda izbrani skupini ponudnikov, ki jo sestavljajo podjetja Žejn, PartIT in izbrani ponudnik Zaslon Telecom”.
V okviru postopka pravnega varstva so prišli do izsledka, da je “naročnik pri odločanju o primernosti ponudbe ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami zakona o javnem naročanju”. Navkljub temu, da je naročnik jasno in nedvoumno podal zahteve, pa konzorcij, ki ga je izbralo ministrstvo, v ponudbo sploh ni vključil predstavitve “dela javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje”. Iz tega razloga je bilo zahtevku za revizijo tudi ugodeno.
Naročnik je sodeč po zapisu v odločbi v razpisno dokumentacijo vključil zahtevo, da “ponudniki v primeru predložitve ponudbe s podizvajalci v ponudbi predstavijo vse podizvajalce in vsak del naročila, ki bo oddan v podizvajanje, in sicer tako, da navedejo storitve, ki jih bo posamezni podizvajalec izvedel, in vrednost oddanih storitev”.
Projekt digitalizacije notarskih storitev v vrednosti približno 1,8 milijona evrov (pri čemer bo večino – dober milijon – prispevala EU), je sicer ravno tako omenjen v predlogu interpelacije o delu pravosodne ministrice. Do odločitve o interpelaciji je sicer prišlo potem, ko je v javnosti odjeknila afera sodna stavba in kup nepravilnosti, pred katerimi si ni bilo več mogoče zatiskati oči. “Šlamastično početje se kaže tudi v tem, da pogodba ni bila notarsko overjena, pa je ministrstvo že izvedlo transfer za nakup te neuporabne stavbe,” je eden od očitkov v zvezi z nakupom v znesku 7,7 milijona evrov.
S. K.