“Ključno je bilo, da demokrati niso razumeli, da imajo problem politik in ne problem sporočanja. Iz zgrešenih izhodišč nihče ne more zmagati. Ob nejasnih politikah tudi ne moreš prepričljivo komunicirati z volivci. Trump pa je deloval iskreno in pristno: znal je identificirati teme, ki najbolj težijo volivce – inflacija, ekonomsko stanje, cena stanovanj, kriminal, nezakonite migracije – ter nato ponudil svoj odgovor na te skrbi,” je rezultat ameriških volitev ocenil varnostni strokovnjak Igor Kovač.
Na nedavnih predsedniških volitvah v ZDA je slavil nekdanji predsednik Donald Trump. Že pred svojo izvolitvijo je napovedal korenite spremembe na različnih področjih, po izvolitvi pa so njegovi govori v javnosti še bolj odmevali. Uveljavilo se je prepričanje, da bi izvolitev Kamale Harris pomenila določeno nadaljevanje politike aktualnega predsednika Joeja Bidna, ohranjanje utečenega stanja, medtem pa se je v primeru Trumpove izvolitve pričakovalo bistveno večje spremembe.
Sedaj ko so rezultati znani, pa se pojavlja vprašanje, kako bodo vplivali na zahodno civilizacijo, na EU, slovensko levico in desnico, svobodo govora in demokracijo. Spomnimo, da je Trump nedavno obljubil razbitje cenzorskega kartela in odpustitev vseh vpletenih. Prav tako je naznanil uzakonitev dveh spolov, prepoved spolne ideologije v šoli in prepoved maličenja spola mladoletnikov. O tem, kaj Trumpova izvolitev pomeni za ZDA, Slovenijo in svet, smo se pogovarjali z raziskovalcem na Centru za mirovne in varnostne študije na kalifornijski univerzi v San Diegu dr. Igorjem Kovačem.
Komentar varnostnega strokovnjaka Igorja Kovača:
“Ključno je bilo, da demokrati niso razumeli, da imajo problem politik in ne problem sporočanja. Iz zgrešenih izhodišč nihče ne more zmagati. Ob nejasnih politikah tudi ne moreš prepričljivo komunicirati z volivci. Ti so želeli izvedeti konkretne predloge, kako bi se demokrati soočili z njihovimi težavami. Namesto tega so bili deležni moraliziranja, da njihove težave niso prave oz. niso resnične. Trump pa je deloval iskreno in pristno: znal je identificirati teme, ki najbolj težijo volivce – inflacija, ekonomsko stanje, cena stanovanj, kriminal, nezakonite migracije – ter nato ponudil svoj odgovor na te skrbi. V tej luči so rezultati spodbudni za demokracijo po celem svetu: svobodne in poštene volitve, kjer se volivci odločajo na podlagi tem, ki se jih dotikajo, predlaganih politik, kako reševati te probleme, in vrednostnega sistema kandidatov.
Že nekaj časa beležimo padec zaupanja Američanov v medije. Celo pri mladih (mlajši od 30 let) raziskava Gallup iz oktobra 2024 pravi, da jih samo 26 % zaupa medijem. Torej se je domet klasičnih medijev močno zmanjšal. Prav tako je Trump dobil neverjetnih 46 % glasov volivcev, mlajših od 30 let. Torej tudi pristranskost algoritmov internetnih iskalnikov in družbenih omrežij, preko katerih mladi pridobivajo informacije, niso generirali podobnega obnašanja volivcev kot 2016 in 2020. Morda je ameriška družba postala bolj odporna na tovrstne kampanije, morda so ljudje postali bolj preudarni, morda so tudi pričeli uporabljati določena orodja za preverjanje informacij, morda pa gre tudi za dejstvo, da se je proti kampaniji dezinformacij najbolje boriti s proti-kampanijo resnice. Kakšen je odnos med temi naštetimi potencialnimi razlogi, je zelo atraktivno raziskovalno vprašanje, pomembno tudi za nas v EU in Sloveniji.
Trump je prejel 54 % glasov moških, medtem ko je Harrisovo podprlo 53 % žensk. Slednja je upala, da bo na volišče pripeljala več mladih deklet. Vendar je prejela zgolj 55 % glasov žensk, mlajših od 45 let. Še več, Trump je prejel 20 % glasov ljudi, ki se identificirajo kot geji, lezbijke, biseksualni ali transspolni. Mislim, da so volivci zelo dobro ločili, da gre pri volitvah za odločitev, kako rešiti njihove različne probleme, ne samo enega specifičnega. In hkrati vidimo, da so ekonomski vidik in varnost postavljali pred problematike, povezane s spolnostjo. Namreč, v nekaterih državah so bili ob predsedniških volitvah tudi referendumi glede splava in drugih družbenih tem – npr. pravice in vloge staršev pri izobraževanju.
Tako so lahko dekleta glasovala v podporo splavu, ker je bilo to zanje nekaj pomembnega, in vendar so lahko hkrati svoj glas namenile Trumpu, ker je na drugih področjih veliko bolj ustrezal drugim njihovim izzivom kot Harrisova. Volivci se ne odločajo na podlagi ene samcate teme, četudi je morda slednja za njih zelo pomembna. Zanimivo je, da je raziskava Gallup leta 2023 pokazala, da 70 % Američanov meni, da naj transspolna dekleta ne bi smela nastopati v ženskih športnih kategorijah. Ta odstotek se še poveča, ko vprašamo dekleta, ki tekmujejo v istih športih. To je tema, kjer v ZDA velja zelo velik konsenz. Verjetno se bo Trump lotil te problematike tam, kjer vlada relativno velik konsenz. Torej ne gre pričakovati enega velikega zakona, pač pa pragmatično reševanje konkretnih problemov, ne ideološkosti.”
Domen Mezeg