Varuhinja človekovih pravic meni, da je različno plačevanje vsebinsko enakih storitev diskriminatorno in je treba takšno zakonsko ureditev spremeniti, ne pa diskriminacije vgrajevati celo v ustavo. Varuh zato nasprotuje vsakršni spremembi ustave, ki bi vsebinsko pomenila izigravanje odločbe Ustavnega sodišča RS. Vladajoča koalicija namreč že več let ne spoštuje odločbe, ki nalaga državi, da se zagotovi enakopravno financiranje zasebnih in javnih osnovnih šol, ki izvajajo javne programe.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in sodelavca so se v petek sestali z direktorjem Waldorfske šole v Ljubljani Iztokom Kordišem. Obravnavali so nekatera vprašanja izvajanja vzgojno-izobraževalnih programov, ureditev šolske prehrane, zagotavljanja varnosti učencev in financiranja zasebnih šol. Direktor je opozoril na nekatere težave, ki jih povzroča sedanja zakonska ureditev, saj zasebnim šolam pripada le 85 odstotkov sredstev, ki jih za enak program prejmejo javne šole. Izrazil je zaskrbljenost, da bodo napovedane ustavne spremembe, ki naj bi različno financiranje javnih in zasebnih šol uredile na ravni najvišjega pravnega akta v državi, povzročile še večjo socialno razlikovanje, saj bodo stroške šolanja v zasebnih šolah lahko plačevali le premožnejši starši.
Nespoštovanje ustavne odločbe pomeni neposreden napad na načelo pravne države
Varuh meni, da je različno plačevanje vsebinsko enakih storitev diskriminatorno in je treba takšno zakonsko ureditev (86. člen zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja) spremeniti, ne pa diskriminacije vgrajevati celo v ustavo. Varuh zato nasprotuje vsakršni spremembi ustave, ki bi vsebinsko pomenila izigravanje odločbe ustavnega sodišča.
Varuh ocenjuje, da veljavna zakonodaja že vsebuje dovolj ‘varovalk’, ki ščitijo javno šolstvo in niso potrebne nikakršne določbe o različnem financiranju enakih oziroma enakovrednih storitev. Če se je država odločila del šolstva prepustiti zasebni pobudi, mora zagotoviti tudi enake pogoje za delovanje. Tudi v zdravstvu se dopolnjujeta zasebno in javno, pa nihče ne pomisli, da bi opravljene storitve zasebnikom, ki so del javnega zdravstva, plačevali manj kot javnim zavodom.
“Nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča, ki bi morala biti uresničena že v začetku leta 2016, pomeni neposreden napad na načelo pravne države,” ocenjuje Nussdorferjeva, zato poziva vlado in Državni zbor RS k ustreznemu ukrepanju.
C. Š.