Obisk meje premiera Marjana Šarca, ministra Boštjana Poklukarja in generalne direktorice policije Tatjane Bobnar, ker je prihajalo vse več migrantov in se je pred tem maja zgodila celo že ugrabitev vinogradnika precej častitljivih let, je poskrbel za preobrat.
Migranti so, ko se je vrh naše vlade v začetku julija tam slikal in povedal, da kupujejo še nekaj ograje in drone, začeli še veliko bolj množično prihajati. Po povečanju števila migrantov marca, ko so policisti opazili petkrat več prečkanj meje na črno kot isti mesec leto prej, je bil julij nova prelomnica. Policisti so popisali že 1740 migrantov, s čemer je bil presežen rekord zadnjih let iz aprila letos, ko je policija zaznala, da se je v državi pojavilo 1381 Pakistancev, Afganistancev, Alžircev, Maročanov …
Humoristi iz koalicije bodo tej kritiki morda ugovarjali, da veliko število odkritih migrantov kaže, kako zelo uspešna je naša policija, kar jih je premier Šarec spodbudil z obiskom na mejnem območju. Po logiki, da jih je prej bilo še več, le da so se policistom izmuznili proti Italiji in jih ni bilo v statistiki.
Migrante odkrivajo ljudje
A že trditev, da so migrante pri prečkanju meje odkrili policisti, je netočna. Niso. Lep del pretežno mladih moških so opazili ljudje, ki živijo daleč od meje, ko so jo ti že davno prečkali. Kako to poteka, je maja razkril župan Ilirske Bistrice Emil Rojc, ki politično sodi k SD, ko je poslancem povzel, da so lani v njegovi občini policisti prijeli 2 tisoč migrantov, od tega 1.800 po obvestilu občanov.
Razlog ni, ker bi policisti slabo delali. Policisti garajo, ko vračajo množice migrantov na Hrvaško, del pa jih predajo azilnemu sistemu. Ti potem skoraj vsi pobegnejo naprej na zahod. Več na način in z ureditvijo, ki jo določata vladajoča koalicija in vlada, ni mogoče.
Vaške straže Marjana Šarca
Le posledica je, da so mejni nadzor namesto policije prevzeli ljudje. V notranjosti. Ljudje so spremenjeni v vaške stražarje. To niso vaške straže Andreja Šiška, ki je moral, ko je Šarec lani prevzemal oblast, v pripor zaradi domnevnega pučističnega ogrožanja državnih oblasti v Ljubljani s skupino, ki jo je poimenoval varda. Pa tudi z opozicijsko SDS te straže niso zelo povezane. Najbolj pošteno jim je reči, da so to vaške straže Marjana Šarca. Ker policija, ki sodi pod njegovo vlado, ne zmore nadzora meje, to doleti njih.
Za vlado je to poceni rešitev: stražarjenja jim nič na plača, vaški stražarji ne dobijo opreme in jih ni treba usposabljati za delo, ki ga opravljajo. Še svojega sindikata nimajo.
Donosno “človekoljubje” levičarjev
Težava pa je, da se nanje ni mogoče zanesti, ker so med njimi tudi takšni, ki so ugotovili, da je mogoče zaslužiti in kolaborirajo z migranti. Pomagajo jih tihotapiti. Ti, drugače kot vlada, plačajo. Po doslej znanem so k podjetnosti bolj nagnjeni simpatizerji levih strank, kjer so uradno dolgo nasprotovali resnemu nadzoru meje in kjer menijo, da je človekoljubna dolžnost pomagati množicam migrantov, da se prebijejo v Italijo, Avstrijo in Nemčijo, kjer so plače boljše. Če jih že Madžari nočejo.
Če to levo “človekoljubje” na račun zahodnih držav prinese kak cekin, kot ga je najbrž nekdanji kandidatki za evropsko poslanko SD Lidije Mavretič, ki je konec julija s svojim partnerjem Markom Hranilovičem švercala sedem Pakistancev, je to združitev dobrega s koristnim. Politike s poslom.
S tem je sicer konkurirala migrantom samim, ki, ko pri nas zaprosijo za azil, tudi služijo s tihotapljenjem svojih rojakov preko Slovenije, kar je pokazala zgodba o prosilcu za azil Muhammadu Aminu, ki je skupaj s Fadilom Buzokom marca letos v enem samem audiju A4 švercal na zadnjih sedežih in v prtljažniku osem migrantov. Sodstvo ga, ko so ga ujeli, ni izgnalo, saj s švercanjem svojih rojakov ni ogrožal nacionalne varnosti ali javnega reda, opravljal je, kot temu pravijo politiki na levi, človekoljubno dejavnost. Kar kaže, da je blag odnos do švercanja ljudi vseprisoten.
Vaške straže ne ogrožajo oblasti
Posamezne organizacije in mediji, ki zadnje čase glasno svarijo pred vaškimi stražami in vardami, ne omenjajo veliko teh navadnih ljudi, ki so jih, čeprav si tega ne želijo, oblasti potisnile v vlogo vaških straž vlade Marjana Šarca, pa tudi o poslih s švercanjem pretežno molčijo. Dejansko so Šiškove in podobne strankarske milice, s katerimi se ukvarjajo mediji in levičarski filozofi in pedagogi, nepomembno in obrobno dogajanje, ki služi odvračanju pozornosti od pravih težav na meji. Strankarske varde nimajo denarja in sredstev, kar ima policija (in vlada) in te skupine že zaradi tega nimajo nobene možnosti, da bi nas res zavarovale.
Problemi iz časov vlade Mira Cerarja
Da je za vse težave ljudi na meji kriv le Šarec, pa tudi ni res. Niti ni edini, ki ne zna zaščititi meje v regiji. Andreju Plenkoviću je podobno spodletelo pri nadzoru svojih meja, pa bi rad celo prišel v schengen in skupno evropsko mejo varoval tudi za nas. Trenutno mu to nič ne gre od rok. V takšnem položaju pričakovati, da bo Slovenija svoj mejni nadzor ukinila, ko je jasno, da ga Hrvaška ne zagotavlja, bi bilo že strašno naivno. A to, da imajo težave tudi drugi, Šarca ne odreši odgovornosti. V letu dni, kar vlada, ni storil veliko, da bi probleme zmanjšal. Migrantov je iz meseca v mesec več, številke letijo v nebo.
Probleme je prevzel od prejšnje vlade, ki je ostro kritizirala Madžarsko, ko je ta zavarovala svoje meje, sčasoma pa je potem tudi vlada Mira Cerarja postavila nekaj ograje, zagotovila policiji več denarja in opreme. Ravnala pa je prejšnja vlada skrajno nespretno, ker je svoj poskus nekoliko bolje zaščiti mejo razglasila za državno skrivnost, kjer javnosti ni treba polagati finančnih in drugih računov. Kot da smo spet Jugoslavija. S tistim, kar je bilo pametno, se še pohvaliti ni znala. Da jo bodo s skrajne leve kritizirali, da neupravičeno ovira “prebežnike”, pa tako ni bilo presenečenje.
Najostreje so prejšnjo vlado zaradi ograj in onemogočanja prostega vstopa migrantom v EU kritizirali v medijih in javnosti natančno tisti, ki danes glasno vpijejo kakšna nevarnost za državo so varde in vaške straže. Tiste varde in vaške straže, ki dejansko problema sploh ne morejo rešiti. Prava dilema pa je, ali je to sposoben Šarec. Slikanje na meji in nekaj dodatnih vojakov, ki lahko le od daleč gledajo, ker za več nimajo pristojnosti, je vabilo in ne resno sporočilo ekonomskim migrantom, da v to smer ne bo več šlo.
Več čakamo.