Vasle ob uvajanju cenzure: “Zdaj je treba udariti, zdaj jim je treba povedati, da se jih ne bojimo!”

“Zdaj je treba udariti, zdaj jim je treba povedati, da se jih ne bojimo! To sem pred desetletji povedal šefu Udbe na stopnišču parlamenta, ko mi je vpil v obraz, jaz pa sem se drl nazaj. Takšnim režimom se je treba vedno upreti!” glede strateškega sveta za boj proti “sovražnemu govoru” pravi bivši direktor Radia Slovenija in dolgoletni novinar Vinko Vasle. Gre za zastraševanje z namenom utišanja kritike na račun vladajočih. Zato že teče pogovor o ustanovitvi protiorganizacije, ki bo kljubovala vladnim poskusom uvedbe cenzure. 

Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora je pred dnevi na novinarski konferenci predstavil priporočila za obvladovanje “sovražnega govora”. V sklopu priporočil, ki se nanašajo na medije in njim pripadajoče socialne medije, je celo mogoče zaslediti namero po cenzuri. Ta del ukrepov je na novinarski konferenci predstavil profesor s FDV Marko Milosavljević. Kovačeva je predstavila priporočila s področja šolstva, ki so namenjena zlasti ravnateljem.

Dimitrij Rupel: Golobov blagoslov za preganjanje nasprotnikov vlade je nekaj popolnoma absurdnega!
Področja spletnih vsebin, ki v javnosti povzročajo “zgražanje”, pa se je dotaknila NVO-jevka Katarina Bervar Sternad. Priporočila se nanašajo tudi na vznemirjanje v javnosti. O njej smo že pisali kot o aktivistki finančnega špekulanta Georgea Sorosa, ki je bila v preteklosti soudeležena pri spodbujanju ilegalnih migracij in ob tem celo grozila policistom (tukaj)! A kot kaže, tega ne dojema kot “sovražni govor”. Nad cenzuro pa se pričakovano navdušuje tudi premier Robert Golob.

Zadevo je komentiral diplomat in sodelavec 57. številke Nove revije Dimitrij Rupel, ki je bil v totalitarni Jugoslaviji priča uvajanju verbalnega delikta in preganjanju svobodne besede. “Ta uradni, vladni blagoslov te komisije za preganjanje nasprotnikov vlade, se mi zdi nekaj popolnoma absurdnega in blasfemičnega,” je pojasnil.

Svoje videnje je predstavil tudi bivši direktor Radia Slovenija Vinko Vasle: “Mislim, da iz tega ne more nastati nič resnega. To je ena od oblik njihovega zastraševanja, ki je znana že od nekdaj, odkar so se podali na politično pot … Zlasti Gibanje Svoboda, da o Inštitutu 8. marec niti ne govorim.”

Če bi to želeli doseči oziroma uzakoniti bodisi v okviru kazenskega zakonika bodisi po hitrem postopku – da bi se s področjem ukvarjal zgolj prekrškovni organ, ki bi zgolj izdajal kazni (denimo finančne), potem je treba spremeniti ustavo. Vasle jim predlaga, da si jo preberejo. Prav zato je izpeljati takšno zadevo povsem nemogoče, kar pa še ne pomeni, da ne bodo poskušali. Že sedaj namreč zastrašujejo, tožijo, ljudi spravljajo na sodišča zaradi vsakega mnenja, ki jim ni všeč in jih napada. Dejstvo pa je, da v primeru absolutno javnih osebnosti ni močno začrtanih meja, ko gre za “obračunavanje z njimi” (lahko se jim pove mnenje na takšen ali drugačen način). Kot primer je Vasle navedel Niko Kovač, ki ima dejansko prosto pot v vse medije, ki je dnevno prisotna povsod in ki je “zelo predrzna”, da nekoga, ki te možnosti nima, skuša “vlačiti po sodišču”. “Ona ima pravico, da je subjektivno užaljena, objektivno, kot absolutno javna osebnost pa ne.” En takšen primer je tudi neznana oseba, ki naj bi, denimo, Kovačevo napadla …

Strateški svet je oblika zastraševanja
Po prepričanju Vasleta je bil namen vsega ljudi zastrašiti, da molčijo, kaj si mislijo o oblasti, to je njihov cilj. In Inštitut 8. marec je ena takšna zgodba, za katero se aktualna oblast dejansko skriva (vodi tudi strateški svet, Inštitut pa daje vladi navodila itd.). Resnica pa je, da se program in ideje pripravljalo povsem nekje drugje. Videti je, da je Kovačeva kot oseba “manipulativno vodljiva”. Gre za podoben “produkt” kot Greta Thunberg. In strateški svet, ki ga Kovačeva vodi, je oblika zastraševanja, Vasle pa zagotavlja, da se ne bo pustil zastraševati. “Glede na to, da sem se od 70. let boril za svobodo govora, medijev itd., za neke vrednote, zlasti osamosvojitvene, se ne bom pustil! Ne glede na vse okoliščine,” je opozoril. Sodba Kovačeve bo zanj 41. ali celo 42. v njegovi karieri. Prepričan je, da so tokrat zadeve šle predaleč … To po njegovem ni več niti cenzura, ampak smrdi po totalitarizmu, zato se je treba “upreti z vsemu silami”. Na tem področju namerava nekaj narediti tudi organizacijsko. Strateški svet je namreč zgolj eden od alibijev za trenutne oblastnike. Prav zato napoveduje vzpostavitev protiorganizacije na ravni prave, resnične civilne družbe. Vasle se o tem že resno pogovarja s svojimi prijatelji iz preteklih časov …

Treba je izstopiti iz anonimnosti, oblastnike plačujemo in jim imamo pravico povedati, kar jim gre!
Z uporom ima Vasle bogate izkušnje še iz časa, ko se je upiral trdemu komunističnemu režimu, ko so imeli oblastniki v rokah vso oblast (Golobovi sicer prav tako mislijo, da jo imajo) in ko je bilo mnogo težje kot danes. “Potrebno se je organizirati in upreti!” Vasle zadovoljen opaža, da se je včeraj pojavilo (po njegovem krajšem razmisleku na Twitterju o tem, kako se je treba upreti), vsaj 15–20 novih tviterašev z imenom in priimkom, ki jih prej ni bilo. Prepričan je, da je najprej treba izstopiti iz anonimnosti. Verjame, da kdo ne more zaradi javne službe … On pa ni bil nikdar tiho. In trikrat je bil brezposeln zaradi tega … Kot drugo pa je poudaril, da oblastnike plačujemo, zato jim imamo pravico povedati, kaj si o njih mislimo. Meje pri tem, kaj jim lahko povemo, napišemo so “zelo široke”. “Tudi zelo ostro, tudi morda primitivno, napadalno, žaljivo!” Vse kar se nanaša na sovražni govor, pa že imamo v kazenskem zakoniku (to, da nekomu rečeš “prasec” ali “lopov” to ni). Vladajoči si izmišljujejo nek “sovražni govor” … Zadeve so prišle celo tako daleč, da so postregli celo z besedno zvezo “vznemirjanje javnosti”, čeprav je zadeva v kazenskem zakoniku že ves čas natančno opredeljena. Oni pa skušajo pod krinko “vznemirjanja javnosti” izpeljati nekaj povsem drugega.

Domen Mezeg