Posojila nefinančnih družb v Sloveniji so konec lanskega leta znašala 24,8 milijarde evrov oz. 32 odstotkov obveznosti. Zadolženost teh družb se je v zadnjih letih precej zmanjšala, s čimer se je izboljšala tudi njihova struktura financiranja, v najnovejšem poročilu ugotavlja Banka Slovenije.
Kot so v pregledu finančnih računov Slovenije 2010-2015 zapisali analitiki centralne banke, je konec lanskega leta dolg nefinančnih družb (obveznosti minus lastniški kapital) v bruto domačem proizvodu v Sloveniji predstavljal 107 odstotkov, v območju evra pa 138 odstotkov. V preučevanem obdobju se je v Sloveniji zmanjšal za 36 odstotnih točk, v območju z evrom pa za dve odstotni točki.
Dolg v primerjavi s finančnimi sredstvi nefinančnih družb je v Sloveniji znašal 100 odstotkov in se v preučevanem obdobju zmanjšal za 14 odstotnih točk, v območju evra pa 68 odstotkov in se je zmanjšal za 11 odstotnih točk.
Še so postavke, kjer zaostajamo
Ob izključitvi drugih obveznosti iz dolga, predvsem trgovinskih kreditov in predujmov, so kazalniki zadolženosti nefinančnih družb v Sloveniji v primerjavi z območjem evra še ugodnejši. Tako prilagojen dolg nefinančnih družb bi namreč v Sloveniji dosegel 67 odstotkov BDP, v območju evra pa 107 odstotkov BDP. Finančni vzvod, izračunan kot razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom, je v Sloveniji dosegel 111 odstotkov, v območju evra pa 92 odstotkov. Izboljšanje v Sloveniji je bilo predvsem posledica zmanjšanja dolga, v območju evra pa povečanja vrednosti kapitala.
Gospodarstvo okreva
Neto finančni položaj nefinančnih družb v Sloveniji se je med letoma 2010 in 2015 izboljšal z minus 122 odstotkov BDP na minus 96 odstotkov BDP. V območju evra se je izboljšal z minus 93 odstotkov BDP na minus 86 odstotkov BDP. Razlog za slabši neto finančni položaj nefinančnih družb v Sloveniji je bil ob nižji zadolženosti in nižjih obveznostih iz kapitala predvsem v nižjih finančnih sredstvih. Posojila teh družb so se v opazovanem obdobju zmanjšala za 8,8 milijarde evrov oz. za 26 odstotkov. Obveznosti do bank so se zmanjšale za 10,7 milijarde evrov zaradi odplačevanja posojil, odpisov in prenosa slabih posojil z bank na Družbo za upravljanje terjatev bank. Pri bankah so imele najetih 41 odstotkov posojil, v tujini 28 odstotkov, znotraj lastnega sektorja 13 odstotkov in pri državi devet odstotkov.
Te družbe so imele konec lanskega leta 14,2 milijarde evrov oz. 35 odstotkov naložb v lastniški kapital, največ znotraj lastnega sektorja (77 odstotkov) in v tujino (18 odstotkov). Naložbe so se v opazovanem obdobju zmanjšale za 3,9 milijarde evrov oz. 22 odstotkov, predvsem kot posledica negativnih vrednostnih sprememb.
M. P., STA