Kako naj Slovenci razumemo, kdo smo, kje smo in od kod smo prišli, če nam znanost ne podaja konkretnih odgovorov? Veliko zgodovinskega gradiva se je izgubilo, sežgalo ali pa obstaja in sploh ni prevedeno v slovenščino. Mar nismo vredni poznavanja svoje lastne zgodovine? Ali za nas veljajo druga pravila kot na primer za Hrvate, ki imajo svojo zgodovino konkretno napisano in so na svojem območju Balkana že od nekdaj? Ali kot je poudaril vodja največje opozicijske stranke Janez Janša: ”Slovenci malo damo na lastne korenine in na tisto, kar je s tem najbolj povezano – na identiteto.” In zagotovo če čas, da to spremenimo!
V četrtek, 3. avgusta 2017, je v Bovcu za vse zainteresirane udeležence potekalo posvetovanje pod političnim pokroviteljstvom stranke SDS. Na okrogli mizi so razpravljali o slovenskem prostoru v Alpah in različnih kulturah, ki so vplivale na nas, pa tudi o tistih, na katere smo imeli mi vpliv. Z različnimi vidiki, dejstvi in analizami so govorci javnost pripeljali do spoznanja, da smo v Alpah že od pradavnine, čeprav zgodovinskih zapisov za to nimamo.
V ciklusu posvetovanj Slovenci, kdo smo in od kdaj smo tu? so na posvetovanje z naslovom Slovenci v Alpah od pradavnine vabili gorniški klub Dr. Henrik Tuma in Raziskovalci evropskega staroselstva (RES). Po uvodnih besedah dr. Jegliča je zbrane nagovoril še Janez Janša. Prof. Jeglič je zbrani množici dejal, da so jih, ko so pričeli preiskovati obravnavane tematike, mnogi slovenski znanstveniki grdo napadli. Zato se je spomnil na tiste, ki so jim bili zvesti ter jim stali ob strani. Nekaj se jih je že udeležilo simpozijev v preteklih letih, glavni podpornik pa je še vedno Janez Janša. Ta jim je omogočil, da so kljub napadom lahko delovali.
Beseda je nanesla na poselitev Vzhodnih Alp v prazgodovini. Duša Krnel Umek, etnologinja in raziskovalka, je prisotne popeljala skozi domorodno teorijo o Slovanih in ob tem spregovorila o Mariu Antoneliu. Po njem je povzela in predstavila teorije o izvoru indoevropejcev ter nato slovanske jezikovne skupine. Ljudstva, ki so se priseljevala na naš prostor, niso na nobenem drugem delu sveta izbrisala toliko jezikov kot v Evropi, zato je tako pomembno, da najstarejše besede še naprej ohranjamo in jih tudi preučujemo. V današnjem času samo manjšina znanstvenikov zagovarja pozni prihod Slovanov, mednje pa sodi tudi uradna zgodovina na Slovenskem. Amaterski raziskovalci dokazujejo njihov prihod veliko prej, saj na to kažejo tudi razni grobovi, izročila in kulturni vzorci.
Za njo je nastopil dr. Jože Rant in presunil s predavanjem o slovenskem jezikovnem substratu v Dolomitih in retoromanski Švici. Tema poraja veliko vprašanj in predstavlja izziv arheologom, zgodovinarjem, paleogenetikom in jezikoslovcem. Preteklost lahko odkrivamo s pomočjo jezikovnih plasti, ki jih je pustil razvoj v preteklosti. Predaval je o časovnem nastanku slovenskega substrata v osrčju Vzhodnih Alp in o drugih jezikovnih skupinah, v katerih je veliko besed, prevzetih iz našega jezika. Tako najdemo slovenski besedni substrat v ladinskih/retromanskih narečjih (besede molsti, kozolec, orati, saditi, semena, pek, sekira, žaga, košara …). Te imajo čisto slovensko etimologijo in izglasje. Nedvomno izhajajo iz našega jezika, saj jeziki, ki besede, podobne našim, uporabljajo, ne poznajo take slovnice, ki bi to omogočila in predpisala. Niti malo ne spominjajo na latinske, imajo slovenski koren in fonetično podobnost. Podoben jezik imajo v Švici. Nelogično je, da bi prišleki prišli na tisto ozemlje, prinesli s seboj svoje besede, ki bi jih staroselci prevzeli. Bolj verjetno je, da so torej že od nekdaj na območju Švice in Dolomitov govorili podoben jezik kot tisti na Vzhodu.
V drugem okvirnem delu organiziranega simpozija je potekala razprava o prazgodovinskih staroselcih v slovenskih Alpah, kjer so se govorci osredotočili na konkretne posamezne okoliše, na koncu pa so se v pogovor vključili tudi vsi prisotni. Janez Bizjak, dolgoletni direktor Triglavskega narodnega parka, se je osredotočil na staroselce v Trenti. Pokazal je še neobjavljene fotografije in svoja odkritja: površinske rudne jame, ostarine rimskodobnega oziroma antičnega tlorisa, antične črepinje, amulete, broške ter nerjaveče jeklo iz tistega časa, ki je bilo v zemlji par tisoč let in se na njem še zmeraj ni pojavila rja. Ob tem je govoril tudi o daritvenih predmetih in dokazih v gorovju, ki so sumljivi za obstoj staroselcev. Slovenski mojster fotografije Rafael Podobnik je z lastnimi fotografijami prikazal Svetok in druga kulturna mesta v soteskah Doblarce in Lepenke ter njihove posebnosti in najdbe. Zbranim je predaval o najdenih obdelanih kosteh, ki so bile po domnevanjih darovane. Zbrano množico je fasciniral tudi s fotografijami svojih najdb.
Leda Dobrinja je kot raziskovalka množico navdušila s prizadevnim odkrivanjem slovenskega staroselstva na področju Istre in predstavila zbornik, v katerem so dognanja aktivistov tudi precizno predstavljena. Zbornik Slovensko staroselstvo in Istri II je nastal, ker so Slovenci v Istri pričeli raziskovati svoje korenine, saj o lastni zgodovini niso vedeli prav ničesar. V knjigah, ki so bile že izdane, so iskali dokaze o svojem obstoju, a kmalu ugotovili, da naj bi po pregledanih referencah sploh ne obstajali. Odločili so se, da bodo zgodovino raziskali sami. Knjiga vsebuje prispevke znanstvene in poljudnoznanstvene narave, domoznanske in literarne zapise, razmišljanja ter druge zapise, opremljena je z zemljevidi, dokumenti in fotografijami.
Kot lahko vidimo bo potrebno raziskovati še veliko starih virov in kritičnih pogledov ter prevesti temeljna dela, ki jih Slovenci do danes še nismo dobili. Zahvaljujoč največji slovenski politični stranki, njihovi podpori in financiranju, bodo vsaj ljubitelji zgodovine, če že ne uradni znanstveniki, raziskali našo slovensko zgodovino in staroselce ter nam ponudili odgovore na pereča, vedno aktualna vprašanja.
A. L.