Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je ob 35-letnici ustanovitve Demosa pripravilo pogovorno omizje, na katerem so sogovorci izpostavili pomembnost sodelovanja političnih sil in prepoznavanje zgodovinskega trenutka. Da za Demos danes skoraj nihče več ne ve, pa je krivo dejstvo, da je bil Demos nasprotnik nekdanjega totalitarnega sistema. Osamosvojitev je izpeljal brez sodelovanja komunističnih veljakov.
Lojze Peterle, prvi predsednik slovenske vlade, je dejal, da je Demos zamenjal revolucionarno politično paradigmo z demokratično in s tem zares prinesel svobodo v Slovenijo, kot so pred leti povedali ustavni sodniki. “Kmalu po osamosvojitvi pa smo postali žrtve zadrege, da osamosvojitev ni bila projekt partije. Zaradi tega se danes dogaja relativizacija osamosvojitve in Demosa s poudarjanjem NOB.”
Stare sile so kmalu spet prevzele oblast – zavladala je LDS pod vodstvom Janeza Drnovška. Vsaj navidezna demokratizacija je potekala do leta 2008, ko je mandat zaključila prva resnično pomladna vlada z velikimi uspehi. Nato pa je nastopila fatva, ko je bilo sodelovanje prepovedano, tudi če je to škodovalo državi. Dr. Dimitrij Rupel, prvi minister za zunanje, zadeve je dejal, da smo od leta 2008 naprej priča “prijateljskemu ognju” v slovenski politiki. “V nedavni izjavi je Milan Kučan zavrnil možnost sodelovanja med levico in desnico, kar pomeni strankarsko vojno oziroma zaostritev političnih razmer.”
Janez Janša, ki je opravljal naloge ministra za obrambo v času osamosvojitve, je dejal, so bile muke pridobivanja podpore za osamosvojitev neverjetne. Komunisti so namreč blokirali vse poskuse uspešne osamosvojitve. Janša je na omizju poudaril, da je vlada oktobra leta 1990 predložila proračun, sprejela pa ga je marca leta 91. “Po šestih mesecih mukotrpnih razprav, žalitev in zastojev, kar je povzročilo zamudo v pripravah na izpeljavo zapovedi, ki jih je slovensko ljudstvo dalo na plebiscitu.”
Nepoštene volitve
Razlog za to so bile nepoštene volitve. Komunistična stran je volitve namreč priredila tako, da je obdržala najmanj tretjinski vpliv na odločanje v skupščini. V drugih državah nekdanje Jugoslavije temu ni bilo tako; partijske izpostave so enostavno črtali. “Na Hrvaškem so na prvih volitvah avtomatsko ukinili zbor družbenega dela, mi pa smo ga imeli. S tem si je partija zagotovila volitve brez splošne volilne pravice,” je povedal Janša. Te volitve niso izpolnjevale treh od petih kriterijev takratne Konference za varnost in sodelovanje v Evropi. Na volitvah je bilo tudi mnogo nepravilnosti – kadri komunistov so opazovalce Demosa izganjali z volišč, ko se je začelo štetje glasov. Rezultati so zato še danes dvomljivi.
Kljub vsem tem težavam so bile volitve leta 1990 prve, ko smo Slovenci dobili svojo vlado – vlado slovenskega naroda. Ta vlada sicer ni imela vseh možnosti, a bila je naša. Prvič v zgodovini je bila Demosova politična sila tista, ki je imela jasen program osamosvojitve – da naredimo svojo lastno slovensko državo. Poleg programa je imela tudi moč, vlado in institucije, kljub temu da so bile te z vseh strani penetrirane s strani komunistov, je poudaril Igor Bavčar.
A zgodba o Demosu je danes zamolčana. Mladi ne vedo, kaj je Demos, nič ne vedo o osamosvojitvi, ne poznajo ministrov in nič ne vedo o vojni za Slovenijo. Zakaj? Ker je bil to najpomembnejši nacionalni projekt v zgodovini, kjer komunistov ni bilo zraven, kar je na omizju dejal Janez Podobnik, član prvega sklica parlamenta.
Kot je dejal Janša, se danes še vedno borimo za enake stvari kot leta 1990 in ključno je, da se organiziramo, da gremo med ljudi in motiviramo sodržavljane za boljšo domovino. “Nič ne pomaga, če kdo jamra tam pa vogalih in gostilnah in se ne organizira,” je poudaril.
Osamosvojili smo se, osvoboditi se še moramo
35. obletnica Demosa nam pove veliko, sploh zato, ker vidimo popolno odsotnost kakršnekoli državne proslave v čast te prelomnice v politični zgodovini slovenskega naroda. To nam pove vse, kar moramo vedeti o današnjem času. Komunistom je uspelo izbrisati zgodovino. Zato je zdaj čas, da se upremo tej pozabi in osamosvojitev postavimo tja, kamor spada – na prvo mesto.
A.G.