V zadnjem obdobju se gradbeni projekti pod okriljem trenutne vlade skorajda eksponentno dražijo. Železniške postaje, popoplavne sanacije in drugi infrastrukturni projekti so se od priprave projektne dokumentacije do postopka zbiranja izvajalcev bistveno podražili. Poročali smo že, da so na razpis za nadgradnjo železniške postaje Jesenice prispele tri ponudbe. Ponudbe so se odprle februarja 2024, na portalu javnih naročil je bilo takrat objavljeno, da je najnižja ponudba podjetja Riko, ki znaša vrtoglavih 170 milijonov evrov, hrvaška Kufner Grupa je ponudila izvedbo del za 175,7 milijona evrov, VOC Celje pa za 179 milijonov evrov. Portal Info360 zdaj poroča, da je Škrabčev Riko dobil zeleno luč za začetek projekta.
Že vest o enormni vrednosti prenove železniške postaje Nova Gorica je pred tem dodobra razburila slovensko javnost, ko se je pojavila ocena vrednosti razpisa v višini 61,65 milijona evrov, ki jo načrtuje ministrstvo za infrastrukturo Alenke Bratušek, pa je ta znesek v primerjavi z razpisom za prenovo železniške postaje Jesenice pravi drobiž. Še posebej, ker je tik pred razpisom prišlo do drastičnega zvišanja.
Vrednost je z 81 milijonov narasla na 170 milijonov
Na začetku leta 2024, tik pred objavo razpisa za izbiro izvajalca del, ki ga je Direkcija RS za infrastrukturo objavila konec leta 2023, se je namreč uradna vrednost projekta skupaj z davkom na dodano vrednost z 81 milijonov evrov zvišala na 126 milijonov evrov. Sedaj se je izkazalo, da bo investicija že bistveno dražja. Najugodnejša oddana ponudba je namreč več kot še dvakrat višja od prvotne ocenjene vrednosti projekta.
Takrat je precenjeni projekt komentiral nekdanji minister za fianance v Pahorjevi vladi Matej Lahovnik: “Videti je, da bodo imele železniške postaje po novem zlate WC-je in z diamanti posute WC-školjke: prenova postaje na Jesenicah od 81 prek 126 do najmanj 170 mio. A Komisija za (ne)nadzor javnih financ v DZ je razpuščena?!”
Škrabčev Riko naj bi bil dokončno izbran
Po informacijah spletnega portala Info360 se je v času praznikov v ožjem vladnem krogu sprejela pomembna odločitev, da ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek z blagoslovom predsednika vlade Roberta Goloba prižge zeleno luč za nadaljevanje projekta močno precenjene obnove in nadgradnje železniške postaje Jesenice. Viri navajajo, da bodo pogajanja stekla le z Rikom Janeza Škrabca. Na koncu so jim informacijo potrdili tudi na Direkciji RS za infrastrukturo, kjer so sporočili sledeče:
Glede na to, da je ponudnik le eden, pa je pričakovati, da bo cena blizu tisti iz izvirnega odpiranja ponudb – 170 milijonov evrov. Pri tem je še posebej zanimivo, da je bil tako kompleksen projekt pri vseh treh ponudnikih ocenjen na zelo podobno vrednost (običajno so odstopanja pri primerljivih mednarodnih projektih več deset tisoč evrov), zato se je upravičeno vprašati, če je morebiti med ponudniki prišlo do dogovarjanja.
Ministrststvo se spreneveda
Ministrstvo se sicer brani, da so tuji revizorji pokazali, da je cena projekta nižja od podobnih projektov v Avstriji in Nemčiji, pri čemer pa je treba poudariti, da so revizijo naročili kar na ministrstvu ter da je cena delovne sile v omenjenih državah veliko dražja kot v Sloveniji, kar seveda vpliva na znesek končne ocene projekta.
Na ministrstvu igrajo prodajalce rabljenih avtomobilov in želijo številke malce olepšati oz. jih narediti sprejemljivejše javnosti. Takole pravijo: “Če izhajamo iz najnižje prejete ponudbe 170 milijonov evrov z DDV, pri tem pa odštejemo DDV, ki se vrne v proračun, je vrednost projekta 139 milijonov evrov, če pa upoštevamo še 56,5 milijona evrov že odobrenih evropskih sredstev, bi davkoplačevalce logistično vozlišče Jesenice stalo 82,5 milijona evrov.”
Evropska sredstva in DDV so seveda irelevantna pri dejstvu, da je projekt veliko dražji, kot pa so najprej načrtovali. Ob izvirni cenovni postavki bi železniško postajo gradili skoraj brezplačno glede na to, da nismo evropski neto vplačniki, ampak prejemniki – zdaj pa bodo davkoplačevalci za enega od levih tajkunov segli 82,5 milijonov evrov v žep.
Je kriva inflacija?
Poleg tega se je DRI v preteklosti izgovarjal tudi na inflacijo, češ da se je spremenil obseg del v fazi projektiranja, ki je trajala dve do tri leta, zato se je spremenila tudi cena na enote posameznih del.
Kot vedno je izgovor inflacija, čeprav so se cene gradbenih infrastrukturnih del v Evropi – tudi zaradi kitajske konkurence npr. na Pelješkem mostu – v resnici na enoto del celo znižale. Na ministrstvu in DRI prav tako niso podrobno razložili, kaj se je tako zelo podražilo, da se je cena projekta zvišala za skoraj dvakrat.
Se bodo potencialni podizvajalci pritožili?
Pri tem pa na portalu Info360 viri iz gradbenih krogov izpostavljajo še eno dilemo, na katero ministrstvo in DRI morda nista pomislila:
Ker je bila uradna ocena projekta znana vnaprej in pred objavo razpisa, se morda kateri od izvajalcev zaradi cenovnih pomislekov ni prijavil na natečaj, zdaj pa ko se bo država pogajala z enim samim izvajalcem, je s tem v neenakopravi položaj postavila tiste, ki se zaradi – morebiti prenizke – uradbe cene projekta niso odločili sodelovati na javnem razpisu. Država se s tem izpostavlja novim sodnim postopkom, če ne bo šla v nov javni razpis, viri pa si to težko razložijo drugače kot s tem, da se prefeirira enega samega izvajalca. V tem primeru podjetje Riko.
Dražijo se tudi drugi projekti
Kot smo pisali, se v času trenutne vlade dražijo prav vsi projekti. Nadgradnja železniške proge Maribor−Šentilj (s 100 na 122 milijonov evrov), obnova železniške postaje Jesenice (z 81 na 126 milijonov evrov), železniške postaje Nova Gorica (z ocenjenih 29 na kar 61,65 milijona evrov), železniškega vozlišča in železniške postaje Pragersko (s 63 na 81,5 milijona evrov), drugi železniški tir za več deset milijonov evrov …
Vsi ti infrastrukturni projekti pa imajo enega skupnega imenovalca – ministrico Alenko Bratušek. Opaziti je mogoče tudi to, da se med možnostmi izbire večinoma pojavljajo isti izvajalci. Pri tem prednjačijo novodobni gradbeni tajkuni, lastniki gradbenih podjetij, kot so Stojan Petrič (Kolektor Koling in časopisna hiša Delo), Janez Škrabec (Riko Ribnica), GH HOLDING (Blaž Miklavčič, nekdanji generalni direktor Slovenskih železnic) in podjetje Slovenske železnice – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana (SŽ – ŽGP).
Nekateri mediji so pred časom poročali, da so zahteve gradbincev počakale na Alenko Bratušek, ki slovi kot “kraljica aneksov”, kar je simboliziral njen prijateljski objem s tajkunom Petričem. Zahteve za podražitve (in s tem anekse) so leta 2021 in na začetku leta 2022 prelagali na čas po parlamentarnih volitvah.
Bratuškova je bila po volitvah nekaj časa državna sekretarka na ministrstvu, ki ga je vodil Bojan Kumer, po razbohotenju ministrstev pa je v celoti prevzela infrastrukturno ministrstvo. Aneksi so jo tedaj še čakali. Pregled kaže, da Bratuškova sicer ne podpiše vseh pogodb in aneksov, podpisniki so tudi drugi – v konkretnem primeru več direktorjev Direkcije RS za infrastrukturo, ki spada pod njeno ministrstvo (direktorje so vmes tudi menjali). Kljub temu je dejstvo, da brez privolitve Alenke Bratušek teh podpisov zagotovo ne bi bilo.
Kdo je Janez Škrabec?
O Janezu Škrabcu, samooklicanemu kristjanu in marksistu, enemu od ustanovnih članov Kučanovega združenja kolektivističnih, na državo priklopljenih podjetnikov, lahko več preberete – tukaj.
I. K.