V dvorani Slovenske matice je 80-letnico Alenke Puhar, slovenske prevajalke, publicistke, strokovnjakinje na področju človekovih pravic in psihologije zgodovine, pospremil dogodek, poln spoštovanja in občudovanja njene izjemne kariere. Dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica Slovenske matice, je ob tej priložnosti povedala: “Poudariti želim, da se klanjamo ženski kot nosilki principa ljubezni, ženski, ki tako neizmerno spoštuje voljo doživeti in biti slehernega posameznika, ne glede na njegovo generacijsko ali politično pripadnost, njegovo prepričanje ali spol.”
Alenka Puhar je namreč v svojem opusu razkrila zamolčane plati zgodovine in tudi zamolčane osebe zgodovine. Dr. Ignacija Fridl Jarc je dejala, da Puharjeva postaja glas vseh tistih, ki jim je bila pravica do dostojnega življenja in bitja odvzeta. “V knjigi Prvotno besedilo življenja postane glas pozabljenih in ranjenih otrok 19. stoletja. V pozabljeni polovici pa glas pomembnih Slovenk, ki so soustvarile našo zgodovino, a so ostale skrite in zamolčane. Alenka Puhar je glas Angele Vode in Borisa Furlana na eni ali pa partizanskega kirurga, doktorja Rodžersa, na drugi strani.”
Alenka Puhar je avtorica prvega slovenskega prevoda kultnega romana Georgea Orwella, 1984. Fridl Jarc je pri tem poudarila, da je kot anglistka in komparativistka svojo književno pot začela leta 1967 ravno kot prevajalka Orwellovega romana 1984 in tako poskrbela, da smo bili ena prvih socialističnih dežel, ki smo lahko ta roman brali v svojem maternem jeziku.
Tako je bila v samem središču dogajanja, ko se je rojevala slovenska država, borka za človekove pravice in človeško dostojanstvo. Bila je tudi novinarka in urednica, svojo predanost informiranju slehernika je opravljala v reviji Delo, dokler ta ni skrenila s poti.
Dr. Dimitrij Rupel, prvi zunanji minister RS, je ob praznovanju dejal: “Bila je ena najbolje informiranih novinark in urednic, še posebej velja za njeno pisanje in urejanje v ljubljanskem Delu. Žal je tisto poslanstvo, ki sta ga Delo in Alenka Puhar opravljala v korist resnicoljubnega pisanja pred osamosvojitvijo, v novejšem času usodno pešalo, dokler se nista resnica, ki jo spoštuje Puharjeva, in poročanje Dela preprosto razšla.”
Tajni dokumenti UDBE o Puharjevi
Alenka Puhar je bila tudi trn v peti nekdanji totalitarni oblasti, bila je preveč prodorna, preveč je sijala v temni povprečnosti takratne družbe. Mag. Igor Omerza, pisatelj in raziskovalec Udbe, je tudi razkril zadnji tajni dokument, kjer najdemo udbovske informacije o Puharjevi, in je datiran na 25. julij 1989.
Slavljenka je zbrane na koncu navdušila s svojo značilno prodornostjo in hudomušnostjo, pa tudi s širino duha, saj je razkritje, da je bila nadzorovana s strani režima, obrnila v šalo. “Hvala vam za vse slave, za vse te visoko doneče besede. Tudi dobro zasukani stavki so bili vmes, moram priznati. Nekaj je bilo bolečih, nezasukanih stavkov – od Igorja. Tisti ljudje, ki so me ovajali, niso pazili na slog.”
Kljub enemu najobsežnejših pisateljskih in publicističnih opusov še povsem učila Puharjeva obljublja nove dogodivščine. “Upam, da bom še kaj napisala, trenutno tudi pišem in se ne dam. Upam, da bomo še kdaj imeli priložnost se pogovarjati o kakšnih stvareh, ki sem jih naredila.”
Poleg že vseh naštetih del Alenka Puhar ostaja ena najplodovitejših slovenskih avtoric, prevajalk in publicistk. Kot zadnjega zaenkrat lahko najdemo njen prispevek v pravni praksi z naslovom Strahopetci in afne. Digitalna zbirka pa za Alenko Puhar beleži kar 762 vnosov, torej 762 knjig, člankov, prispevkov in simpozijev, in kot pravi sama, jih prihaja še mnogo več.
A. G.