Slovenski evroposlanec Vladimir Prebilič je na plenarni seji Evropskega parlamenta v Strasbourgu poskrbel za lastno blamažo. Svoj nagovor je namreč začel v srbščini, njegova poteza pa je naletela na ostre odzive.
Vladimir Prebilič je svoj govor začel v srbščini, ki pa ni uradni jezik Evropske unije, kar je takoj pritegnilo pozornost predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola. Ta ga je opomnila, da tolmačenje v srbščino ni zagotovljeno, zato mora govoriti v enem izmed uradnih jezikov EU.
Dogodek je sprožil ostre reakcije, predvsem s strani hrvaške poslanke Željane Zovko, ki je uporabo srbščine označila za provokacijo. Kritike so se usmerile v dejstvo, da Srbija ni članica EU in da takšna dejanja v Evropskem parlamentu nimajo mesta. Po opozorilu je Prebilič nadaljeval govor v angleščini, vendar je bila škoda za njegov ugled že narejena.
Prebilič je dejal, da je želel opozoriti na vrsto problemov v Srbiji, vendar kritiki menijo, da je s tem povzročil sramoto Republiki Sloveniji in izzval nepotrebne polemike, ki bi jih bilo mogoče enostavno preprečiti z uporabo uradnega jezika EU.
Njegovo dejanje so mnogi označili za nepremišljeno in politično neprimerno. V Evropski uniji, kjer je mednarodna diplomacija temeljna vrednota, so takšne poteze redke in pogosto povzročijo več škode kot koristi. Kritiki so tudi poudarili, da je pomembno, da slovenski predstavniki v tujini spoštujejo protokole in pravila, saj sicer povzročajo blamažo tako sebi kot državi.
Srbija nije članica Europske unije i srpski jezik nije službeni jezik u Europskom parlamentu. Zato sam danas intervenirala na plenarnoj sjednici na provokaciju slovenskiog zastupnika Prebiliča iz redova Zelenih, koji je zatražio da se zastupnicima obrati na srpskom jeziku vezano… pic.twitter.com/7syJB7ou92
— Željana Zovko (@ZovkoEU) December 16, 2024
Na družbenih omrežjih so se po njegovem govoru razvneli številni komentarji. Večina jih je dogodek označila za blamažo ne le sebe temveč tudi Slovenije, hrvaška poslanka Zovko je šla še dlje, saj je govor označila za “brezpredmetnega” in “neprimernega za institucije EU”.
Čeprav je Prebilič kasneje zatrdil, da ni želel povzročiti škode interesom Slovenije, ampak izraziti podporo srbski civilni družbi, bo ta incident zagotovo vplival na njegovo delovanje v Evropskem parlamentu. Ostaja vprašanje, ali se bo Slovenija lahko otresla vtisa, da njeni predstavniki ne spoštujejo pravil institucij, v katerih sodelujejo.
A. G.