V Iranu se nadaljujejo protesti, ki predstavljajo odraz nezadovoljstva nad gospodarskim stanjem v državi. Visegrad24 poroča, da je islamski režim izgubil nadzor nad svojim prvim mestom.
Protirežimski protestniki so prevzeli popoln nadzor nad mestom Abdanan blizu meje z Irakom. Sicer pa so sami protesti izbruhnili v vsaj 17 od 31 iranskih pokrajin, kar nedvomno predstavlja največji izziv za klerikalni establišment v državi po letu 2022.
BBC, ki poroča o razsežnosti protestov v Iranu, navaja, da je razsežnost protestov še zagotovo večja, a da sami navajajo podatke, ki so jih uspeli tudi preveriti. Obstajajo namreč tudi poročila, da so protesti izbruhnili še v dodatnih 11 pokrajinah.
BREAKING:
The Islamic regime in Iran has lost control of its first city.
The anti-regime protesters have taken full control of the city of Abdanan near the border with Iraq pic.twitter.com/chRROxogKj
— Visegrád 24 (@visegrad24) January 6, 2026
Spomnimo. S stavko trgovcev v Teheranu, 28. decembra, so se pričeli protesti, ki jih sproža nezadovoljstvo nad visokimi cenami, hiperinflacijo in gospodarsko stagnacijo. Nato so se protesti pričeli širiti, po navedbah STA zlasti na zahodu države, kjer je prišlo do izbruha spopadov med policijo in protestniki.
Preverjeni posnetki iz zadnjih 10 dni kažejo dokaze o protivladnih demonstracijah in shodih v več kot 50 mestih po vsej državi, vključno z več regijami, ki se jih je smatralo kot zelo zveste režimu. Profesor Sina Azodi, vodja programa za bližnjevzhodne študije na Univerzi George Washington, je dejal, da so nemiri v takšnih mestih zelo povedni in da dokazujejo, da tudi podporna baza režima trpi zaradi gospodarskih težav.
Video from today in Tehran. The fact that the crowds have only grown in size in the protests in #Iran after the regime offered Iranians $7 per month (which is insulting given how much Tehran gives #Hezbollah operatives per month) in a gimmick to placate them is very telling. pic.twitter.com/Tp1rx7RhdH
— Jason Brodsky (@JasonMBrodsky) January 6, 2026
Iranski prestolonaslednik pripravljen prevzeti oblast
Izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pravi, da se Iran sooča z zgodovinskim trenutkom. V vseh teh letih še nikoli ni videl takšne priložnosti, kot jo vidimo danes v Iranu. “Iransko ljudstvo je bolj kot kdaj koli prej predano padcu tega režima”, je bil jasen.
Iranian Crown Prince @PahlaviReza says Iran is facing a historic moment
“In all these years I’ve never seen an opportunity like the one we see today in Iran. The Iranian people are more committed than ever to bringing an end to this regime as the world has witnessed in the last… pic.twitter.com/Oj6ZOjmYbF
— Visegrád 24 (@visegrad24) January 7, 2026
Od sobote se stopnjuje uporaba sile nad protestniki
Za oblasti je značilna uporaba nasilja za zatiranje nemirov. Med protesti leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, mlade ženske, ki so jo v Teheranu pridržali zaradi nošenja “neprimernega hidžaba”, naj bi varnostne sile po navedbah skupin za varovanje človekovih pravic ubile več kot 550 ljudi. Čeprav se je zadnji odziv policije in varnostnih sil sprva zdel bolj zadržan, preverjeni posnetki kažejo, da policisti od sobote stopnjujejo uporabo sile. Sprememba pristopa je sovpadala s prvim javnim odzivom vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneija na proteste, v katerem je ta dejal, da je potrebno “izgrednike postaviti na svoje mesto”.
Po navedbah vrhovnega voditelja je vodja iranskega pravosodja Gholamhossein Mohseni Ejei dejal, da bodo oblasti “prisluhnile protestnikom in kritikom, ki imajo legitimno in upravičeno pomisleke glede svojega preživetja ter socialne in ekonomske blaginje”. Dodal pa je, da bodo “odločno ukrepali proti tistim, ki poskušajo izkoristiti situacijo, spodbuditi nemire in spodkopati varnost države in ljudi”. Islamski revolucionarni gardni korpus (IRGC) je protestnikom v pokrajini Lorestan izdal opozorila, da ne bodo več tolerirali uličnih zborovanj.
BBC Persian je doslej potrdil identiteto najmanj 11 ljudi, o katerih so poročali, da so umrli od 28. decembra, in sicer s pomočjo preverjenih pogrebnih videoposnetkov ter intervjujev z družinskimi člani in prijatelji. Organizacija za človekove pravice HRANA s sedežem v tujini pravi, da je bilo v nemirih doslej ubitih najmanj 35 ljudi, vključno z dvema predstavnikoma varnostnih sil.
Najbolj nasilno zatiranje protestnikov je bilo mogoče zaslediti v soboto v Malekshahiju, v majhnem mestu v zahodni pokrajini Ilam. Preverjeni posnetki so namreč prikazali manjše demonstracije na aveniji Commandery Boulevard, nato pa je očitno prišlo do streljanja. Skupine za varovanje človekovih pravic so sporočile, da so bili v incidentu ubiti štirje ljudje, čeprav se je poročalo o treh smrtnih žrtvah. Kasnejši posnetki so pokazali, kako so več ljudi prepeljali v bolnišnico. Iz posnetka pa ni bilo mogoče jasno razbrati, v kakšnem stanju so ti bili.
Več preverjenih videoposnetkov, posnetih v bližnjem mestu Ilam, prikazuje varnostne sile, ki so pozneje v soboto streljale proti bolnišnici Imam Khomeini v središču mesta. Iranski predsednik je že odredil preiskavo incidenta. Varnostne sile so na protestnike streljale tudi v drugih mestih. V Fasi, v jugozahodni pokrajini Fars, so videli pripadnike sil v vojaški in izgredni opremi, ki so streljali na protestnike.
BREAKING:
Severe fighting taking place in Tehran. Insane scenes unfolding.
Stand with Iran. Stand with these brave people.
— ♛ ✡︎ (@NiohBerg) January 6, 2026
Iran Persian Spring is fast and furious.
– @paulodetarsog pic.twitter.com/CmRlLtnuhr
— Imtiaz Mahmood (@ImtiazMadmood) January 6, 2026
Strokovnjaki so opozorili, da bi lahko odločen odziv varnostnih sil še poslabšal izzive, s katerimi se sooča režim. “Stopnjevanje represije bo verjetno poglobilo ljudsko nezadovoljstvo do političnega sistema, hkrati pa se bo s tem tvegalo utrujenost in demoralizacijo znotraj policije in varnostnih sil – ki bodo morda na neki točki prenehale izpolnjevati ukaze,” je za BBC Verify povedal Peyman Jafari, docent za mednarodne odnose na ameriškem kolidžu William and Mary.
Protestniki skandirali slogane proti ajatoli in klerikalnemu establišmentu
Čeprav je na večini posnetkov, ki jih pregledal BBC, mogoče videti nasilje, zagrešeno s strani varnostnih sil, obstajajo tudi posnetki napadov demonstrantov na vladne sile. V zadnjih dneh so demonstracije pridobile protidržavni značaj, protestniki na številnih lokacijah so namreč skandirali slogane proti vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju in klerikalnemu establišmentu, ki vlada državi od islamske revolucije leta 1979. Preverjeni videoposnetki so pokazali tudi vzklike podpore Rezi Pahlaviju, izgnanemu sinu iranskega šaha, in dinastiji Pahlavi.
“Death to the dictator”
“Death to Khamenei”
In protests in Iran today.— Dr. Eli David (@DrEliDavid) January 6, 2026
🔴Footage captured over the past 10 days shows the persistent presence of women at the protests across various cities. Women from all backgrounds, including in full hijab, have been seen protesting and chanting anti-government slogans.#Iran pic.twitter.com/bnmgwYq8Qq
— Abdorrahman Boroumand Center (@IranRights_org) January 7, 2026
Na Teheranski univerzi je bilo mogoče slišati nekatere protestnike, ki so skandirali “smrt diktatorju”, kar se je nanašalo na Hameneja, ko je 30. decembra prišlo do vdora več protestnikov skozi glavna vrata ustanove. V mestu Iranšahr v obalni pokrajini Sistan in Balučestan pa so protestniki zažgali kip Hameneja in vodje revolucije leta 1979, ajatole Ruhollaha Homeinija.
Navkljub obsegu demonstracij večina strokovnjakov pravi, da ti še ne predstavljajo eksistencialne grožnje državi. “Varnostne sile ostajajo lojalne – na tej točki ni prebegov in organi pregona izvajajo ukaze,” je pojasnil Azodi in dodal: “Poleg tega, čeprav so protesti razširjeni, ne vidimo jasne strategije ali poskusa protestnikov, da bi zrušili islamsko republiko.”
Ž. N.