“O tem se bomo veliko pogovarjali, tako da bomo vedno v svojih izvajanjih izkazovali ničelno toleranco do korupcije,” je lani na državni televiziji zatrjevala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Bo ničelna tudi sedaj, ko gre za predsednika vlade?
Po neuradnih, a vse glasnejših, informacijah o tem, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v osnutku svojih ugotovitev zaznala kršitve integritete predsednika vlade Roberta Goloba, se poraja vprašanje, ali bo predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ostala zvesta svojim lastnim besedam o ničelni toleranci do korupcije.
Urška Klakočar Zupančič je v preteklosti večkrat poudarila svojo zavezanost boju proti korupciji, zlasti sistemski. Lanskega februarja je v zvezi z zadevo “sodna stavba” na izredni seji o korupciji podprla takratno pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan. Ta je trdila, da so laži in prevare, ki ostajajo prikrite in nekaznovane, veliko nevarnejše od tistih, ki jih odkrijejo, čeprav ne takoj.
V oddaji Politično s Tanjo Gobec je Urška Klakočar Zupančič dejala: “Korupcija je zagotovo težava, še večja je sistemska korupcija. Pri nas se kar naprej govori o tem, da korupcija obstaja. Slovenija ne more biti ponosna na to, na katerem mestu je glede korupcije. Trdim, da je treba korupcijo razkriti […]. Državljani so frustrirani, ker zadeve ne pridejo do konca. Do tega pa pride, ker se dokazi uničijo ali priče izgubijo spomin. Treba je izkoreniniti sistemsko korupcijo, če obstaja, ministrica je povedala, da je, torej se moramo lotiti dela.”
Nadaljevala je z obljubo o nenehnem prizadevanju za ničelno toleranco: “O tem se bomo veliko pogovarjali, tako da bomo vedno v svojih izvajanjih izkazovali ničelno toleranco do korupcije, tako da bomo sami politiki in tudi vsi tisti, ki so lahko izpostavljeni koruptivnim tveganjem, pazili na to in tudi tako, da bomo organom pregona omogočali čim bolj učinkovito preganjanje korupcije.” Ob tem je jasno izpostavila: “Vsaka dobra ideja, ki bo prišla v parlament in bo seveda v skladu z našo zakonodajo in z našo ustavno ureditvijo, bo podprta z moje strani, zagotovo.”
Vprašanje je, ali bo ta ničelna toleranca veljala tudi v navezavi na dejanja predsednika njene lastne stranke Gibanje Svoboda – Roberta Goloba. Kršitve, o katerih mnogi komentatorji, kot je urednik Spletnega časopisa Peter Jančič, menijo, da so že dolgo časa vsem na očeh, se nanašajo na politične pritiske na policijo v zadevi nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar. Jančič je nedavno izpostavil, da bi morebitna ugotovitev KPK o kršitvah integritete le potrdila to, kar je javnosti že znano. Kljub temu dvomi, da bo to povzročilo kakršnekoli posledice za Goloba, saj meni, da so ključne institucije pod vplivom vladajoče koalicije.
Med predvolilno kampanjo leta 2022 je Golob na vprašanje, ali bi odstopil s premierskega položaja, če bi KPK ugotovila kršenje zakona, ki ureja področje integritete, odgovoril, da “zagotovo”. Tri leta pozneje, ko se v javnosti pojavljajo neuradne informacije o osnutku poročila KPK, ki ugotavlja kršitve v zadevi, povezani s Tatjano Bobnar (konkretno politične pritiske na policijo), Golob molči. Senat KPK je po poročanju medijev ocenil, da je Golob kršil Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, vendar preiskava še ni zaključena, Golobov pooblaščenec pa pričakuje ustavitev postopka.
Opozicija, zlasti stranki SDS in NSi, poziva Goloba, naj drži obljubo in odstopi, medtem ko v stranki Gibanje Svoboda premierja še naprej podpirajo. Urška Klakočar Zupančič, ki je v preteklosti poudarjala potrebo po razkritju in preganjanju korupcije, doslej ni javno komentirala ugotovitev v povezavi z Golobom. Bo predsednica državnega zbora podprla učinkovito preganjanje korupcije tudi sedaj, ko gre za vodjo lastne stranke, ali bodo obljube o ničelni toleranci ostale le besede?
A. H.