Nekdanji britanski premier Boris Johnson je Nemce in Francoze razburil z izjavo v intervjuju za CNN. Dejal je namreč, da Francija do zadnjega trenutka ni priznavala stvarnosti ruske invazije na Ukrajino in obtožil nemško vlado, da je zaradi gospodarskih vezi z Moskvo sprva favorizirala hiter ukrajinski vojaški poraz.
Države so sčasoma spremenile svoja stališča, ko so opazile, da ni prostora za pogajanja s Putinom, je dejal Boris Johnson. “Zgodilo se je, da so vsi – Nemci, Francozi, Italijani, (ameriški predsednik) Joe Biden – videli, da preprosto ni možnosti. Ker se s Putinom nisi mogel pogajati. To je ključna točka.”
Johnson je za CNN v ponedeljek povedal, da so se stališča zahodnih držav zelo razlikovala, preden je Moskva 24. februarja začela svojo popolno invazijo na Ukrajino, pri čemer je izpostavil tri vodilne države EU, ki Johnsonove besede niso vzeli zlahka. Izjava je povzročila ostro zanikanje Nemčije, ki je bivšega britanskega premiera obtožila, da ima “edinstven odnos do resnice.” Medtem ko je Johnson poudaril, da so se države EU pozneje odločile za Ukrajino in ji zdaj nudijo neomajno podporo, je dejal, da v obdobju pred rusko invazijo ni bilo povsod tako.
“Ta stvar je bila velik šok … videli smo, kako se ruske bataljonske taktične skupine kopičijo, vendar so imele različne države zelo različne perspektive,” je Johnson povedal Richardu Questu iz CNN na Portugalskem.
“Nemški pogled je bil na neki stopnji – če bi se to zgodilo, kar bi bilo katastrofalno, potem bi bilo bolje, da se vse skupaj hitro konča in da Ukrajina odstopi,” je zatrdil Johnson in navajal “vse vrste ekonomskih razlogov” za ta pristop. “Tega nisem mogel podpreti, mislil sem, da je to katastrofalen pogled na to. Toda razumem, zakaj so tako mislili in čutili,” je nadaljeval Johnson. Nemčija si je od invazije Moskve hitro prizadevala zmanjšati svojo odvisnost od ruske energije.
“Ne dvomite, da so Francozi zanikali invazijo vse do zadnjega trenutka,” je še dejal Johnson. Francoski predsednik Emmanuel Macron je vodil prizadevanja Evrope, da bi Vladimirja Putina odvrnila od invazije na Ukrajino, in ga je obiskal v Kremlju le nekaj tednov, preden je ruski voditelj ukazal svojim enotam vstopiti v državo. Marca je bilo vodji francoske vojaške obveščevalne službe, generalu Ericu Vidaudu, rečeno, naj odstopi s položaja, delno zato, ker “ni predvideval” ruske invazije na Ukrajino, je takrat za CNN povedal vojaški vir.
Tudi Italija ni želela podpreti Ukrajine
Johnson je v intervjuju kritiziral tudi začetni odziv Italije na grožnjo invazije. Questu je povedal, da je njegova vlada – ki jo je takrat vodil Mario Draghi – “na neki stopnji preprosto rekel, da ne bodo mogli podpreti stališča, ki smo ga zavzeli,” glede na njihovo “ogromno” odvisnost od ruskih ogljikovodikov. Draghi pa njegove izjave ni želel komenitrati.
V času svojega mandata je Johnson pogosto kritiziral rusko invazijo in spletel tesne odnose z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Johnson je julija odstopil, potem ko so ponavljajoči se škandali okrnili njegov ugled in povzročili odstop več deset njegovih ministrov. Johnson je za CNN še povedal, da je Zelenski v svojem vodenju izjemen. “Je zelo pogumen. Mislim, da bi bila zgodovina tega konflikta popolnoma, popolnoma drugačna, če ga ne bi bilo tam.” Dodal je, da “če se Ukrajina odloči za članstvo v EU, bi morala to storiti. In mislim, da bi bilo to dobro za Ukrajino,” kar bi ji pomagalo doseči politične in gospodarske reforme.
Anita Gužvič