Po zadnji Tarči bi človek pričakoval, da se bosta Zoran Janković in – njemu politično podrejeni – predsednik vlade Robert Golob, katerega stranka je prav tako globoko zabredla v afero, vsaj za nekaj časa ogibala razjarjeni javnosti. Videti pa je, da sramu na slovenski levici ni. Oba so prešerne volje opazili na zabavi ljubljanskega holdinga.
Podjetje Javni holding Ljubljana je osrednji centralno-planski holding, ki je lastniško uradno 87,32-odstotno v lasti Mestne občine Ljubljana, manjše partnerice pa so še Občina Medvode, Občina Brezovica, Občina Dobrova – Polhov Gradec, Občina Škofljica, Občina Dol pri Ljubljani in Občina Horjul. Že leta pa velja holding za enega od fevdov družine Janković in z njimi povezanih političnih akterjev.
Na zaključno zabavo holdinga sta prišla torej tako onečaščeni ljubljanski župan Zoran Janković kot tudi Robert Golob, brez sramu in brez pomislekov, da bi ju kdo izžvižgal.
Vedela sta namreč, da je holding sifon javnega denarja (več o tem spodaj). Po kratkem videu, ki ga je objavil tudi prvak opozicije Janez Janša, sta oba izredno razpoložena, Golob pa v maniri kakšnega pijanca iz bifeja razlaga, da so dobro razpoloženi, ker so dobili božičnico, in da ne smejo pozabiti, da jim jo bo “oni drugi odvzel”, če ga bodo izvolili.
Še malo daljši video.
Katastrofa kaj nam vlada pic.twitter.com/yfaUFvf9cu
— Edi (@1Edvard9) December 14, 2025
Glede na gromki aplavz tam zbranih se je pošteno vprašati: ali Ljubljančani res iskreno verjamejo, da jim je “Golob dal božičnico”?
Holding upravlja z vsemi javnimi gospodarskimi podjetji, ki izvajajo javne službe v občini (LPP, komunalna služba itd.). Jasno je, da je holding pomembno središče moči, kjer se prepleta cela vrsta finančnih interesov. V resnici podjetja znotraj holdinga delujejo kot monopolisti, ki po lastni diskreciji ožemajo Ljubljančane in jim višajo cene javnih storitev, saj konkurence ni.
Prek holdinga se namreč občine dogovarjajo o cenah storitev, kar je prepovedano, saj bi moral cene določati trg. Ljubljančani denimo plačujejo visoke cene komunalnih storitev, presežek denarja pa se ne vrača v občinski proračun, temveč se preliva v LPP (Ljubljanski potniški promet), kar je eden od tihih primerov notranjega, prepovedanega subvencioniranja.
I. K.