Sprejemanje medijske zakonodaje buri duhove. Namesto, da bi se debata osredotočila na zagotovitev profesionalizacije javne RTV Slovenija, je v ospredju politični boj za nadzor nad politično usmeritvijo informativnega programa in Slovensko tiskovno agencijo (STA). “Javni mediji morajo spoštovati obstoječe določbe zakona in poskrbeti za profesionalnost. Tega žal v tem trenutku ne počnejo v celoti, najbolj očitne so anomalije v segmentu informativnih oddaj RTV Slovenija, ki ne sledi določilom 4. in 5. člena zakona o RTV Slovenija, akutne pa so nesorazmernosti pri predstavljanju političnih strank v predvolilnem obdobju,” opozarjajo v Dobri državi.
“To stanje, odsotnost samokritičnosti, spoštovanja zakonodaje je glavni generator nezadovoljstva, ki je v javnosti pogosto neustrezno predstavljeno kot pritisk na “neodvisno”uredniško politiko. Namesto razgradnje, ali dodatne javno-komercialne hibridnosti javnega zavoda RTV Slovenija, ki pomeni večjo odvisnost od oglaševanja, s tem tudi od kapitalsko-politične elite, v Dobri državi zahtevamo dosledno spoštovanje obstoječega zakona z določenimi nujnimi spremembami,” izpostavljajo.
Pričakuje se enakovredno obravnavo
Od javnega zavoda se tako pričakuje, da v svojih rednih informativnih in dodatnih posebnih oddajah v predvolilnem času na enakovreden način obravnavajo vse stranke, ki se kvalificirajo za volitve pri Državni volilni komisiji, brez sklicevanja na javnomnenjske ankete, ki so strokovno sporne. “Zaradi neurejenosti tega področja v Dobri državi predlagamo, da se v predvolilnem obdobju objava teh anket, do ustrezne zakonske ureditve tega področja, v vseh medijih prepove, saj predstavljajo pomembno anomalijo pri demokratičnem odločanju volivcev.”
Glede uredniške politika javnega zavoda RTV Slovenija v Dobri državi opozarjajo, da ni nekaj nejasnega, prepuščenega subjektivni, osebni presoji zaposlenih. “Jasno je določena v 4. in 5. členu zakona, ki “zahteva verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi celovito obvešča javnost” od novinarjev pa “načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij”, zato je sklicevanje na nedotakljivo, “neodvisno” uredniško politiko pogosto le izgovor za nezakonito pristranskost poročanja,” so prepričani. Ob tem pa še opozarjajo, da so anomalije prisotne tudi v zasebnih medijih. “Zato je potrebno v predvolilnem obdobju zakonsko urediti tudi enakopravno obravnavo političnih strank v vseh medijih s spremembami zakona o volilni in referendumski kampanji. V vsakem primeru pa v Dobri državi pozdravljamo odločitev, da bo javna razprava o tem pomembnem področju trajala dlje kot pet nerazumno kratkih dni,” so izpostavili.
Nina Žoher