[Video] “Čez 50 let mene več ne bo,” je dejal Janković

V oddaji Aktualno so govorili o kanalu C0 oziroma o “drekovodu”, ki ga nezakonito gradi Mestna občina Ljubljana oziroma župan Zoran Janković. Gostje so bili mestni svetnik Aleš Primc, kmetovalec Blaž Škerl in Andrej Čufer, strokovnjak, ki je pripravil simulacije, kaj se lahko zgodi na tem kanalu. Razkrili so vse o pretepanju lastnikov, o tem, kaj se lahko zgodi v primeru potresa ali puščanja kanala, in tudi o tem, zakaj je območje vodonosnika, kjer se gradi kanal, tako pomembno.

“Kot kmetovalce nas župan Zoran Janković žalosti s tem, da nas je zavajal od samega začetka. Bili smo povabljeni, ko je že imel gradbeno dovoljenje in se je na sestankih obnašal kot nek rešitelj,” je v začetku povedal Blaž Škerl. Nato so se mu uprli in dejali, da gre s tem kanalom čez pitno vodo in da stvar ne gre tako, kot bi morala. “V Šentviški dvorani smo ga vprašali, kaj se bo zgodilo, če bo kanal spustil, kaj se bo zgodilo čez 50 let, in je rekel: Takrat mene ne bo. To nas je dodatno pregrelo in smo rekli, da se bomo še bolj uprli.”

Na enem od naslednjih sestankov je Janković prišel v skupini žensk in z direktorjem Voka. “Je rekel, da nam bo pokazal v živo, a smo mu rekli, da to ne gre – šest metrov izkopa, kjer podtalnica niha, in posledično onesnaženje že v startu. Potem je prišel z rešitvami kot kinete, in dejal, da se nimamo kaj več upirati, ker je dodatno zaščitil cevi. Kot laiki smo gledali, kako se dela s cevi, nam je dejansko pokazal, da je njemu cilj, da vodo zastrupi,” je še dejal Škerl.

Uničujejo tudi zemljo kmetovalcev
Ko so se začeli upirati in onemogočati delo bagerjem, je Janković zaprosil za osebno asistenco policije, kjer so lastnike vlekli z njihovih zemljišč, pripoveduje eden izmed lastnikov zemljišča na območju. “Mnogo lastnikov je sicer dalo soglasje za gradnjo, veliko pa nas ni dalo. Rekli so, da ko bodo skopali ven, bodo tudi zakopali. A vsak dober kmetovalec ve, ko zemljo izkoplješ, izkoplješ tudi mrtvico in potem se potrebuje leta in leta, da postane zemlja spet živa. Največji absurd pa je, da to s povrhnjico zemlje zasujejo kineto in največja žalitev do kmeta je to, da je to zemljo gnojil, potem pa je vredna samo toliko, da kineto zasuješ.” Škerl je v oddaji pripovedoval tudi, kako jih je varnostna služba napadala: “Vsakemu, ki je imel telefon, so mu ga skušali vzeti, do mene so prišli in nas pretepli s polno pestjo v pleksus in senco.”

Ali je mogoče, da bo pitna voda varna?
Andrej Čufer, strokovnjak, ki je pripravil simulacije, kaj se lahko zgodi na tem kanalu, je dejal, da je predlagal bolj varne cevi, “cev v cevi”, pa tudi vodovodne cevi, ki jih uporabljajo na Japonskem v potresnih območjih, a pravi, da ni bilo odgovora.

Ko pa je videl, koliko upora se je zgodilo, se je temu še bolj posvetil in ugotovil, da je ta cev sedemkrat predimenzionirana, kar pomeni da je v cevi veliko zraka in je lahko tudi eksplozijska mešanica, v samih izplakah namreč nastaja metan. V cevi lahko zaidejo tudi tekoča goriva, primeri iz tujine pa nam pričajo, da je bilo tudi pol mesta porušenega zaradi tega.

Čufer je poudaril tudi nevarnost potresa in učinka na kanal. “Ko bo en manjši potres to stresel, bo zadrževalnik puščal,” opozarja.

Zakaj je vodonosnik tako pomemben?
Vodonosnik, kjer se gradi kanalizacija, z vodo oskrbuje 315 tisoč prebivalcev. Gre za vodonosnik, ki je izjemno kvaliteten, in vode ni potrebno z nobenimi kemikalijami očiščevati in gre lahko direktno v naše pipe. To je velika redkost v Evropi in v svetu. Tako imamo v Ljubljani eno najbolj zdravih vod na svetu, brez klora. Ljubljana nima alternative pitne vode, če bi ta vir pitne vode morali zapreti. Če to zastrupimo, nam ostane ali veliko klora, prekuhavanje ali pa ustekleničena voda. “Verjamem, da si ne želimo niti enega niti drugega,” pravi Primc. Več si lahko ogledate v oddaji.

Sara Kovač