DZ na današnji izredni seji obravnava predlog priporočil poslanske skupine SDS za debirokratizacijo in izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji. “V stranki SDS se zavedamo, da Slovenija potrebuje učinkovite ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva in zmanjšanje birokratskih bremen, ki dušijo podjetnike in omejujejo razvoj. Golobova vlada je pri tem neučinkovita.”
Suzana Lep Šimenko je uvodoma dejala, da državljani, gospodarstveniki, podjetniki in kmetovalci menijo, da so administrativna bremena prevelika. Postopki so predolgi, in medtem ko morajo državljani in podjetja spoštovati roke, jih državni organi velikokrat ne spoštujejo. Na številnih lestvicah konkurenčnosti in ekonomske svobode Slovenija dosega izjemno slaba mesta, in to zlasti zaradi prevelike regulative, prevelikega števila predpisov in predolgih postopkov.
Suzana Lep Šimenko je izpostavila, da se število pravnih aktov letno povečuje za okoli 500. “Povprečno vsak dan dobimo več kot en nov pravni akt, vsak upravni akt pa pomeni dodatne administrativne ovire in velikokrat tudi davčne obremenitve za državljane.” Dejstvo je, da je potrebno najprej ustvariti, šele potem deliti, je poudarila poslanka. “Brez ustvarjanja ni solidarnosti, ni sociale ter drugih javnih podsistemov. Višja produktivnost gospodarstva pomeni tudi višje plače, več solidarnosti in več naložb. Zato se v Slovenski demokratski stranki zavzemamo za dvig produktivnosti in dodane vrednosti slovenskega gospodarstva. Javni sektor je potreben, a le kot učinkovit in racionalen servis državljanom in gospodarstvu. V Sloveniji pa imamo žal preveč administrativnih obremenitev, novih in višjih davčnih obremenitev.”
Visoke davčne obremenitve in birokracija ovirajo gospodarsko rast
Zaradi vseh vedno večjih davčnih obremenitev in birokratskih nesmislov smo nekonkurenčni, je prepričana poslanka in dodaja, da posledično številna podjetja odpuščajo zaposlene in svoje obrate ali kar cela podjetja selijo v druge države, kjer je gospodarsko okolje bolj stabilno in predvsem bolj predvidljivo. “Lahko pa bi imeli večjo gospodarsko rast in večjo produktivnost, s tem posledično višjo blaginjo prebivalstva. A žal ne znamo izkoristiti potencialov, ki jih imamo, in le še bolj izgubljamo kupno moč. Ne dosegamo evropskega povprečja.”
.@lepsimenko: Od samostojne države do danes se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo z 120.000 na 191.475; za več kot 70.000. Dogovor o novem sistemu plač v javnem sektorju bo v štirih letih stroške dela povečal za 25 %. pic.twitter.com/HNsRduVba6
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 10, 2025
Dvig plač se čuti v višjih stroških
Suzana Lep Šimenko je še izpostavila, da se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo s 120.000 na 191.145, za več kot 70 tisoč. Dogovor o novem sistemu plač na sektorju bo v štirih letih stroške dela povečal za 25 odstotkov. “Čeprav so bila polna usta, kako ste naredili reformo javnega sektorja, niste naredili nič drugega, kot le dvignili plače javnim uslužbencem. S tem ste še večje breme prenesli na davkoplačevalce. Dvigi plač se že tako čutijo pri višjih stroških v domovih za ostarele in še bi lahko naštevala.”
Slovenija na globalni lestvici konkurenčnosti pada
Aktualna vlada je prav tako povišala število ministrstev s 14 na 20 ter posledično še povečala državni aparat. Smo država z daleč največ ministrstvi na število prebivalcev. Za 2,1 milijona prebivalcev imamo 20 ministrstev, medtem ko jih ima recimo Poljska z 38 milijoni zgolj 17. Imamo agencije, ki bi morale skrbeti za pošteno tekmovanje podjetij na trgu, pa se omogočajo kartelni dogovori za projekte, ko se na razpis prijavi le en ponudnik. In teh je v tem trenutku in mandatu velika večina, je še kritična poslanka. “Vse to kaže na dejstvo, da gre v naši državi marsikaj narobe. Kot država smo nekonkurenčni. Na globalni lestvici konkurenčnosti Švicarskega inštituta za razvoj managementa smo padli za 4 mesta, na 46. mesto, kjer smo najslabše ocenjeni prav po vladni in poslovni učinkovitosti. V Sloveniji tudi pada število hitro rastočih podjetij.”
.@lepsimenko: ⚠️ Število pravnih aktov se letno poveča za cca 500. V povprečju tako vsak dan dobimo več kot en nov pravni akt, ki pa pomeni dodatne administrativne ovire in velikokrat tudi davčne obremenitve za državljane. /…/
⚠️ Zlasti srednji razred, ki je gonilna sila… pic.twitter.com/aRn3RruOEw
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 10, 2025
Gospodarska rast je lahko osnova trajne blaginje
Imamo znatno večje potenciale za gospodarsko rast in zlasti za boljše plače na delovno mesto. Le slišati je potrebno to, kar že leta opozarjajo mednarodne inštitucije, gospodarska združenja in predvsem državljani Republike Slovenije, sporoča poslanka SDS. “Predstavniki slovenskega gospodarstva redno in jasno izpostavljajo predloge in številne ukrepe, s katerimi bi izboljšali stanje oziroma pogoje za delovanje gospodarstva, vendar pa njihovi predlogi večinoma niso slišani oziroma upoštevani. Kmetje prav tako opozarjajo na vse večjo birokracijo v kmetijstvu, ki ni v korist kmetov in predelave hrane, saj jih evidence in papirologija enostavno preveč obremenjujejo. Tudi državljani se dušijo s predolgimi postopki, zlasti pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, pa tudi prevelika davčna obremenitev”.
V nadaljevanju je predsednica odbora za gospodarstvo Bojana Muršič predstavila njihov pogled. “Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han se je uvodoma strinjal s predstavnico predlagatelja glede povečanih administrativnih obremenitev, ki so v večini primerov posledica prilagajanja evropski zakonodaji. Ob tem je izpostavil problematiko pretirane regulacije znotraj Evropske unije, ki je tudi eden izmed razlogov zmanjšanja konkurenčnosti v primerjavi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko.” Povedala je še, da je na odboru predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice izpostavil nekatere ključne administrativne ovire za kmetovalce ter pozval k poenostavitvi postopkov in enkratnemu vnosu podatkov. Predstavnik Združenja bank Slovenije pa je opozoril na poslabšanje konkurenčnosti Slovenije ter pozval k vzpostavitvi bolj stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja.
Le v nekaj letih za približno 7,5 milijarde evrov novih dajatev
Poslanec Nsi Jožef Horvat je opozoril, da vlada torej povsem neracionalno vodi stalni kulturni boj proti določeni kategoriji malih podjetnikov. V nadaljevanju je nanizal nove in višje davke oziroma javne dajatve, od posledic razveljavitve zakona o dohodnini prejšnje vlade do prispevka za dolgotrajno oskrbo, obveznega zdravstvenega prispevka, davka na bilančno vsoto bank, povišanja davka od dohodka pravnih oseb v naslednjih petih letih z 19 na 22 odstotkov, uvedbe minimalnega davka, povišanja RTV-prispevka. “Skupaj to med letoma 2023 in 2028 znaša približno 7,5 milijarde evrov novih dajatev. To pomeni 3.750 evrov novih javnih dajatev na vsakega državljana v tem obdobju.”
Nepotrebne agencije in podvajanje pristojnosti
“V Sloveniji se ne soočamo le s številčnostjo zakonov in podzakonskih aktov, temveč tudi z razdrobljeno in nepregledno mrežo agencij, uradov in drugih državnih organov. Iz leta v leto se ustanavljajo nove institucije, ki so velikokrat nepotrebne in pogosto podvajajo delo že obstoječih ali celo same sebi postavljajo administrativne ovire,” pravi Gladek in dodaja, da bi morala država temeljito preučiti smiselnost vseh obstoječih agencij in uradov ter nepotrebne ali podvajajoče institucije ukiniti ali združiti.
“Namen predloga priporočil v zvezi z debirokratizacijo in izboljšanjem poslovnega okolja v Sloveniji, ki ga danes obravnavamo, je spodbuditi sedanjo vlado, da resno pristopi k iskanju rešitev za zmanjšanje birokratskih ovir. Morali bi se bolj zavzemati za zmanjšanje administrativnih ovir, ki podjetjem otežujejo poslovanje. Manj birokracije pomeni več časa za razvoj, inovacije in rast podjetij. S poenostavitvijo zakonodaje in digitalizacijo postopkov bi zmanjšali število nepotrebnih korakov pri ustanavljanju podjetij, oddaji davčnih poročil in pridobivanju dovoljenj,” je povzel Gladek.
.@RaGlaSi o primerih dobrih praks iz tujine in o tem, kako lahko Slovenija izboljša svoje poslovno okolje s poenostavitvijo zakonodajnih postopkov, digitalizacijo poslovnih procesov in prilagoditvijo davčnega sistema, da bo bolj spodbudno za podjetništvo in zaposlovanje.… pic.twitter.com/ygtT1UQDgM
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 10, 2025
Gladek je še povedal, da so se v številnih državah poenostavitve zakonodajnih postopkov izkazale za uspešne. “Na primer, z uvedbo digitalnega poslovnega okolja so bistveno zmanjšali administrativne obremenitve podjetij in omogočili lažjo registracijo poslovnih subjektov. Slovenija bi lahko sledila tem primerom in omogočila, da podjetniki lažje vstopajo na trg ter se osredotočajo na rast in razvoj svojih dejavnosti.”
Nujna je prilagoditev davčnega sistema
Ena izmed ključnih priložnosti za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji je prilagoditev davčnega sistema, da bo bolj stimulativen za podjetništvo in zaposlovanje. Z davčnimi razbremenitvami, predvsem na področju prispevkov in obdavčitve dohodkov pravnih oseb, bi spodbudili gospodarsko rast in omogočili večjo konkurenčnost slovenskih podjetij. Slovenija se namreč uvršča na 7. mesto med državami OECD po višini obremenitve stroškov dela. Nižji davčni primež pomeni več sredstev za razvoj in zaposlovanje.
Lucija Lep Šimenko je v nadaljevanju še opozorila, da je minister Matjaž Han uvodoma dejal, da bi se 60-odstotno strinjal, če bi bil opozicija. “Morda bo že zelo kmalu, čez kakšno dobro leto, ko bodo nove volitve, ta trenutek nastopil,” je dejala. Sicer pa je izpostavila, da se je v letu 2023 splošna olajšava zvišala s 4.500 na 5.000 evrov. “Vlada to navaja, pozabi pa navesti, da takoj, ko so nastopili svoje delo, prvo kar so naredili, je bila razveljavitev prej sprejetega zakona o dohodnini vlade Janeza Janše, ki je predvideval postopno zviševanje splošne olajšave in ki bi, če ta vlada ne bi prejšnjega zakona razveljavila, v letu 2025 znašala kar 7.500 eur. To bi pomenilo, da bi ljudje imeli eno neto plačo letno več.”
.@lepsimenko: Minister Han je uvodoma dejal, da bi se s 60 % strinjal, če bi bil opozicija. Morda bo že zelo kmalu, čez kakšno dobro leto, ko bodo nove volitve, ta trenutek nastopil.
ℹ️ V letu 2023 se je splošna olajšava zvišala s 4.500 na 5000 eur. @vladaRS to navaja, pozabi pa… pic.twitter.com/01jqBS8W1q
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 10, 2025
Oglasila se je tudi Eva Irgl iz nepovezanih poslancev in predlagala digitalno registracijo podjetij in s.p.-jev brez fizičnega obiska notarjev ali upravnih enot, kar bi zmanjšalo birokratske ovire in spodbudilo podjetništvo. Druga rešitev Demokratov je uvedba sistema, da državljani in podjetja iste podatke ne bi več oddajali različnim institucijam, temveč bi jih javna uprava delila med seboj. Danska in Nizozemska sta s takšnim sistemom zmanjšali podvajanje vlog za 40 odstotkov, pravi Irglova. Predlagajo tudi enotno davčno odločbo ter vzpostavitev enotne e-točke za subvencije na državnem portalu, ki bi omogočala preglednost vseh državnih, lokalnih in evropskih razpisov ter enostavno oddajo in spremljanje vlog.
Hoivik: “Totalno ste nesposobni”
Janja Sluga je v nadaljevanju povedala, da predlagatelji ponavljajo napačne podatke ter da namen seje ni najti nekih rešitev, pač pa je namen današnje seje diskreditirati vlado. Povedala je, da je za birokratizacijo kriva tudi prejšnja vlada, češ da so sprejeli veliko odlokov in zakonov. Odgovoril ji je Andrej Hoivik, ki je citiral besede Roberta Goloba, ko je dejal, da je vse, kar je več kot 12 ministrstev, preveč. “Besede predsednika vlade dr. Roberta Goloba – besede, s katerimi se prvič in zadnjič strinjam s predsednikom vlade. Aktualne vlade, katere del je tudi gospa Janja Sluga. Kajti danes sem mislil, da govorimo o vladi Janeza Janše. Ko je Svoboda prišla, je osvobodila javni sektor. Vse rešitve imate na mizi, najbolj pametni ste – in zakaj ne vidimo vašega medresorsko usklajenega s socialnimi partnerji zakona o debirokratizaciji? Zaradi tega, ker ste totalno nesposobni! Totalno ste nesposobni, ker ste si ustanovili nova ministrstva, za katera ste lagali, da bodo brez dodatnih kadrov in znotraj obstoječega finančnega okvirja.” Kar pa se je zgodilo, je, da je bil Golob očitno stisnjen v kot s strani stricev iz ozadja, saj bi tako Socialni demokrati kot Levica bili deležni reza v svoji navlaki.
.@andrejhoivik: Totalno ste nesposobni, ker ste ustanovili nova ministrstva @vladaRS, za katere ste lagali, da bodo brez dodatnih kadrov in znotraj obstoječega finančnega okvirja. /…/ Nesposobni ste. pic.twitter.com/5gcVSCIqCM
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 10, 2025
Hoivik je še spomnil na njihove obljube, da bodo nova ministrstva pomenila hitrejše postopke. “Realnost tega je, da ste sprejeli zakon o plačnem sistemu za javne funkcionarje, in do leta 2028 bomo vsi preko davkov za to dali 1,4 milijarde evrov. Ob tem pa se, spoštovana gospa iz opozicije, spomnite, kako ste pred tremi leti jokali in stokali, da bo v državnem proračunu zmanjkalo 100 milijonov evrov letno, če se uvede socialna kapica, ki jo ta država nujno potrebuje. Zdaj smo, kjer smo.”
A. G.