Na četrtkovih protestih, na katerih je izbruhnilo nasilje, je bilo poškodovanih 15 policistov, pet od njih je poiskalo zdravniško pomoč. Ena huje poškodovana oseba je na zdravljenju v UKC Ljubljana, škoda je tudi na infrastrukturi. Direktor PU Ljubljana Stanislav Vrečar je v zvezi z nekaterimi očitki, da naj bi policisti nesorazmerno uporabili prisilna sredstva ocenil, da to ne drži in da je bila raba sorazmerna.
Po četrtkovih nasilnih protestih je po medmrežju, tudi s pomočjo osrednjih medijev in leve politike, pričel krožiti posnetek, ki je bil brez širšega konteksta interpretiran kot primer prekoračenja sorazmernosti uporabe prisilnih sredstev s strani policije.
Policisti naj bi povsem nedolžno, ubogo gospo podrli na tla in jo vklenili. To je bila vsaj zgodba, ki so jo pograbili vsi protivladni teoretiki zarote, ki so z Marjanom Šarcem na čelu pričeli promovirati hipotezo, da je nasilje organizirala vlada, da bi ga lahko izkoristila za opravičilo za “še več” represije nad ljudmi.
Direktor PU Ljubljana, Stanislav Vrečar, je komentiral posnetek, ki je zaokrožil po spletu, in iz katerega je razvidno, da policisti uporabljajo prisilna sredstva zoper protestnico.
Kot je dejal Vrečar, je na posnetku vidna samo uporaba prisilnih sredstev, ne pa tudi dogajanje pred tem. Protestnica se je dotikala policista, mu segala po čeladi, ga poskušala udariti in mu sneti čelado, kar ji je tudi uspelo. Ukazov, naj s kršitvijo preneha, ni upoštevala, zato so zoper njo uporabili prisilna sredstva. V postopek se je po besedah Vrečarja vmešal še moški, ki je bil ob njej. Tudi zoper njega so uporabili prisilna sredstva, oba so tudi pridržali v prostorih policije.
Povedal je, da vsaka uporaba prisilnega sredstva zahteva presojo upravičenosti, strokovnosti in zakonitost uporabe in da po zdajšnjih podatkih, ki jih ima, ocenjuje, da ni šlo za pretirano, ampak za sorazmerno uporabo prisilnih sredstev, da so lahko vzpostavili javni red in mir ter poskrbeli, da ni prišlo do še večjih izgredov in poškodb ljudi in premoženja.
Ena zanimivosti v povezavi s “teorijo uboge gospe” je ta, da je prav fotograf, ki jo je v javnost lansiral, eden tistih, ki so jih v kasnejših izgredih grdo skupili.
Aleš Ernecl