Če bi bile volitve to nedeljo, bi sodeč po rezultatih javnomnenjske ankete Parsifal koalicija SDS, NSi, DeSUS in SMC lahko sestavila še močnejšo vlado, ki bi imela skupno 50,2 odstotka vseh glasov. Politični analitik Miloš Čirič je za Nova24TV povedal, da izsledki ankete kažejo da se je razmerje moči med političnima poloma ter strankarsko opredeljenimi stabiliziralo. Dobri rezultati anket v povezavi s koalicijo, še posebej pri SDS pa odražajo zaupanje ljudi v dobro delo vlade.
Agencija Parsifal je med 2. 11. in 4. novembrom 2020 izvajala raziskave javnega mnenja o aktualnih dogodkih v Sloveniji. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 704 ljudi. V tem članku se bomo posvetili javnemu mnenju o volitvah in v objektiv vzeli razkritje Parsifalovih anket, komu bi najboljše kazalo na volitvah, če bi te bile sedaj.
Stranke sedanje koalicije bi med opredeljenimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev, prejele več kot 50 odstotkov
Med tistimi, ki bi se zagotovo udeležili volitev (ocena 5) in so opredeljeni (takih je 283), bi jih največ – 35,5 odstotka podprlo SDS, sledi SD (18,2 odstotka), LMŠ (14,2 odstotka), NSi (8,4 odstotka), Levica (8,4 odstotka) in DeSUS (4,9 odstotka). SAB bi volilo 2,6 odstotka vprašanih, SNS 2,4 odstotka, SLS+NLS 2,2 odstotka, SMC 1,4 odstotki, Pirate bi obkrožilo 1,3 odstotkov vprašanih in Dobro državo 0,4 odstotki. Kot vidimo iz grafa 4., ki je meril tiste, ki bi se volitev zagotovo udeležili in so opredeljeni, bi sedanja vlada brez težav spet lahko sestavila isto koalicijo.
Če bi bile volitve v slovenski državni zbor to nedeljo bi največ volivcev svojo podporo namenilo stranki SDS (21,3 odstotka), sledi SD (11,1 odstotka), LMŠ (10,1 odstotka), Levica (5,9 odstotka), DeSUS (4,7 odstotka) in NSi (4,2 odstotka). Z 2,4 odstotki sledi SAB, 2 odstotka glasov bi prejel SNS, 1,6 odstotka Pirati, SLS+NSLS bi dobil 1 odstotke, SMC 0,5 in Dobra država 0,4 odstotka glasov.
34,7 odstotka volivcev je neopredeljenih. V to kategorijo spadajo tisti, ki ne vedo za koga bi volili, tisti, ki se volitev ne bi udeležili, tisti, ki ne bi volili nobene stranke in tisti, ki bi se odločili za nekaj drugega.
Med opredeljenimi bi na vzorcu 476 sodelujočih, SDS dobila 32,7 odstotka glasov, SD 17 odstotkov in LMŠ 15,4 odstotka. Z 9 odstotki sledi Levica, nato s 7,2 DeSUS, s 6,5 NSi, 3,7 odstotkov glasov bi prejel SAB, 3 odstotke SNS, 2,5 odstotke Pirati, 1,5 odstotkov SLS+NLS, 0,8 odstotka vprašanih bi glasovalo za SMC in 0,6 za Dobro državo.
Med tistimi, ki bi se zagotovo udeležili volitev, takih je bilo v anketi 395, bi jih največ – 28,0 odstotka podprlo SDS, sledi SD (14,4 odstotka), LMŠ (11,1 odstotka), NSi (6,6 odstotka), Levica (6,6 odstotka) in DeSUS (3,8 odstotka). Z 2,1 odstotki glasov sledi SAB, 1,9 odstotkov glasov bi prejel SNS, SLS+NLS bi dobil 1,7 odstotka glasov, SMC 1,1 odstotka, Pirati en odstotek in Dobra država 0,3. 18,6 takih, ki bi se zagotovo udeležili volitev ne ve za koga bi volili, 2,4 odstotki vprašanih so prepričani, da ne bi volili nobene stranke, 0,2 pa se je odločilo za drugo.
Izsledke Parsifalove javnomnenjske raziskave je za Nova24TV komentiral politični analitiki Miloša Čiriča. Po mnenju Čiriča Parsifalova raziskava potrjuje, da se je razmerje med poloma in strankarsko opredeljenimi stabilizirala, nobeni stranki pa ne uspeva prepričati strankarsko neopredeljenih. Priljubljenost SDS je tesno povezana z oceno dela vlade, NSi ima po Čiričevem mnenju svoje lastno volilno telo in zelo počasi pridobiva nove volivce, medtem ko pri SMC še vedno ne vedo na katero skupino volivcev bi se morali osredotočiti. Kar se tiče leve opozicije, razmerje moči kaže, da je postavitev Tanje Fajon na čelo SD pripomoglo edino pri ustavitvi bega volivcev k Levici, medtem ko je v izenačenju med LMŠ in SD zaznati omejen domel politike, ki jo vodil lista Marjana Šarca. Celotna Čiričeva analiza sledi v nadaljevanju:
Aleš Ernecl